Minister Boštjančič na delovnem obisku v Ukrajini: Slovenija ostaja zanesljiva partnerica Ukrajini

Minister Boštjančič se je v Kijevu srečal s podpredsednikom vlade za evropsko in evroatlantsko integracijo Tarasom Kačkom, podpredsednikom vlade za obnovo Oleksijem Kulebo, ministrom za gospodarstvo, okolje in kmetijstvo Oleksijem Soboljevom, ter ministrom za finance Sergijem Marčenkom.

Namen obiska je bil predvsem izmenjati mnenja, kje lahko Slovenija Ukrajini nudi nadaljnjo pomoč, predvsem preko tehnične pomoči in ekspertiz, ki jih izvajata CEF (angleško Center of Excellence in Finance) in EBRD (angleško European Bank for Reconstruction and Development) ter o priložnostih za slovenska podjetja tako pri trenutni obrambi države, obnovi, kot krepitvi gospodarskih kapacitet.

Podpis memoranduma: ključen korak k prenosu znanj in dolgoročni stabilnosti

Osrednji dogodek obiska je bil podpis memoranduma o sodelovanju na področju upravljanja dolga, ki ga je v imenu Slovenije podpisal generalni direktor Direktorata za zakladništvo Marjan Divjak. Memorandum predstavlja pomemben korak v institucionalnem sodelovanju med državama in bo omogočil ciljano izmenjavo strokovnega znanja in dobrih praks, ki jih je Slovenija pridobila pri vodenju in razvoju javnofinančnih mehanizmov.

Slovenski Direktorat za zakladništvo bo v okviru sodelovanja Ukrajini nudil podporo pri vzpostavljanju učinkovitih sistemov upravljanja z dolgom, pri krepitvi transparentnosti, fiskalne discipline in dolgoročne finančne stabilnosti – vsega, kar bo ključno pri povojni obnovi in evropski integraciji Ukrajine.

»Podpis memoranduma na področju upravljanja dolga je več kot formalni dogovor – je prenos znanja, ki bo Ukrajini v prihodnjih letih pomagal graditi finančno trdnost in zaupanja vredne institucije. Slovenija ostaja partnerica, ki pomaga tako z dejanji kot znanjem«, je ob tem dejal minister Boštjančič.

Slovenija sicer od začetka ruske agresije Ukrajini namenja humanitarno in razvojno pomoč s poudarkom na razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom in njihovim družinam ter na področju zdravstva. Ukrajini namenja tudi vojaško pomoč, med drugim sodeluje v misiji EUMAM za urjenje ukrajinskih vojakov. Prav tako je pristopila k češki pobudi za nabavo streliva. Slovenija ukrajinskim državljanom zagotavlja tudi zdravstveno varstvo v obdobju od 2022 do 2028. Slovenija Ukrajino podpira tudi preko Solidarnostnega sklada za pomoč Ukrajini v okviru Evropske organizacije za varnost zračne plovbe.

Konec leta 2024 je Ministrstvo za finance podpisalo sporazum z EBRD in vplačalo 1,78 mio evrov. Prispevana sredstva bodo namenjena za izvedbo razvojno-humanitarnih dejavnosti v Ukrajini. Prav tako je bil v načrt razvojnih programov za obdobje 2025–2028 uvrščen nov projekt izgradnje bioplinarne v mestu Lviv, ki ga bo Slovenija sofinancirala s 3,5 milijona evrov.

Delegacija si je drugi dan ogledala tudi območja, ki so bila močno prizadeta v vojni, med njimi tudi Bučo, ter se srečala z razvojnimi partnerji in slovenskimi podjetji, ki poslujejo v Ukrajini. Minister jim je predstavil poglede in priložnosti na gospodarskem področju, kot jih vidi ukrajinska vlada. Podjetja pa so predstavila svoje izkušnje in izzive pri delovanju v Ukrajini v času vojne.

Zaveza za trajno partnerstvo

Slovenija ostaja trdna zagovornica neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Obsoja rusko agresijo na Ukrajino, še posebej napade na civiliste, civilne objekte in energetsko infrastrukturo. Pri tem poudarja pomen zagotavljanja odgovornosti za mednarodne zločine, storjene v okviru ruske agresije na Ukrajino. Izpostavlja tudi humanitarna vprašanja, vključujoč prisilno premeščene ukrajinske otroke, ki morajo biti del mirovnih prizadevanj.

Slovenija podpira prizadevanja za pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na Ustanovni listini Združenih narodov in mednarodnem pravu. Prioriteta je vzpostavitev premirja. Pomembno je, da kakršnikoli dogovor vsebuje zadostna varnostna zagotovila.