Nacionalna odstopna klavzula

Živimo v negotovih geopolitičnih razmerah, kar se kaže tudi na varnostnem in obrambnem področju. Reformirani okvir Evropske unije (EU) za ekonomsko upravljanje državi članici omogoča, da ob ščitenju fiskalne vzdržnosti v srednjeročnem obdobju izkoristi prožnost, kadar izjemne okoliščine, ki so zunaj njenega nadzora, močno vplivajo na njene javne finance. Ruska vojna agresija proti Ukrajini in njena grožnja evropski varnosti dejansko pomenita take izjemne okoliščine in vplivata na javne finance, saj je zaradi njiju treba okrepiti obrambne zmogljivosti.

Evropska komisija je tako države pozvala, naj v luči trenutnih geopolitičnih izzivov kolektivno zaprosijo za uporabo nacionalne odstopne klavzule. Ta klavzula bo državam članicam v obdobju 2025–2028 začasno omogočala, da zaradi dodatnih izdatkov za obrambo presežejo siceršnje omejitve, določene na podlagi srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta glede rasti očiščenih izdatkov. Dovoljeno je letno odstopanje v višini do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer glede na raven obrambnih izdatkov iz leta 2021.

Če povemo preprosto, če bo država kršila zaveze glede rasti očiščenih izdatkov zaradi povečanja obrambnih izdatkov, to ne bo pomenilo kršitev fiskalnih pravil EU.

Slovenija je kot zanesljiva mednarodna partnerica pred kratkim posodobila Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, skladno s katero bomo izdatke za obrambne namene do leta 2030 zvišali na 3 odstotke BDP.

Slovenija je bila v preteklem letu skladna s fiskalnimi pravili, kar je prepoznala tako Evropska komisija kot rating agencije. Fiskalna pravila bomo upoštevali tudi v prihodnje, pri čemer bo v luči doseganja zavez glede višine obrambnih izdatkov po potrebi uporabljena tudi fleksibilnost, ki jo omogoča aktivacija nacionalne odstopne klavzule.