Slovenija in Belgija pozvali Evropsko unijo k zaščiti mednarodnega pravosodja

Slovenija in Belgija sta pozvali k jasni in usklajeni podpori mednarodnim pravosodnim institucijam in neodvisnim poročevalcem kot odzivu na sankcije ZDA, ki so bile uvedene zoper tožilca in štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča, med njimi tudi slovensko, ter zoper posebno poročevalko Združenih narodov za človekove pravice na okupiranem palestinskem ozemlju.

Kot že na junijskem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu je državni sekretar Brglez tudi tokrat opozoril, da gre za skrajno resen precedens: »Tožilec in sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča opravljajo svoje delo v skladu z Rimskim statutom, torej z mednarodnim pravom, na področju pregona najhujših zločinov. Če dopustimo, da so zaradi izvajanja svojega neodvisnega mandata sankcionirani, to spodkopava ne le učinkovitost delovanja sodišča, temveč tudi temeljne vrednote mednarodnega pravnega reda.«

1. julija 2025 so bile sankcije uvedene tudi zoper posebno poročevalko Združenih narodov, katere mandat obsega podajati oceno stanje človekovih pravic na okupiranem območju v Palestini.

Državni sekretar Brglez je poudaril, da gre pri celotni zadevi za »nevaren trend, ki vodi v erozijo neodvisnih mednarodnih mehanizmov in spodkopavanje mednarodnega pravosodja ter multilateralizma nasploh. Neodvisno delo mednarodnih sodnikov in poročevalcev je ključno za ohranjanje vladavine prava in ugotavljanje odgovornosti za najhujše kršitve človekovih pravic v svetu.« 

Slovenija in Belgija sta v dokumentu, ki je bil predhodno poslan vsem državam članicam EU, pozvali Unijo, da jasno in usklajeno podpre neodvisno delo mednarodnih pravosodnih institucij, še posebej Mednarodnega kazenskega sodišča, in neodvisnih poročevalcev.

Pozvali sta k razmisleku o možnih mehanizmih zaščite evropskih državljanov, ki delujejo v mednarodnih sodnih institucijah ali so nosilci nadzornih funkcij, da ne bodo podvrženi pritiskom in kaznovanju s strani tretjih držav. Pozvali sta tudi k močni podpori mednarodnemu pravosodju za ugotavljanje odgovornosti za zločine, saj to predstavlja temelj varstva človekovih pravic ter boja proti nekaznovanosti.

Razprava se bo nadaljevala na prihodnjih zasedanjih Sveta EU.