Leto 2028 je vlada razglasila za leto Otona Župančiča
Na Ministrstvu za kulturno smo pobudo Občine Črnomelj podprli, saj Oton Župančič (23. januar 1978–11. junij 1949) s svojo literarno, gledališko in kulturno zapuščino predstavlja enega najpomembnejših umetniških ustvarjalcev slovenskega prostora.
Oton Župančič je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov in eden od štirih predstavnikov slovenske moderne. Njegovo delo še danes odzvanja sodobno, človeško in umetniško dovršeno. V slovensko književnost je vnesel novo liriko, ki se je posvetila notranjemu svetu posameznika. S svojim literarnim slogom je spremenil slovensko pesniško govorico, jo naredil sodobnejšo, zvočno in izrazno. Njegova prva pesniška zbirka Čaša opojnosti je bila prelomna, saj je vpeljala modernejši slog in tematiko. Poleg poezije za odrasle je pisal tudi otroške pesmi, ki so še danes del otroškega vsakdana slovenskega otroka. Med najbolj znanimi je zagotovo pesem Ciciban.
Župančič je bil tudi urednik, esejist, dramski pisec, dramaturg. Skoraj dve desetletji je bil glavni upravnik Slovenskega narodnega gledališča, ki mu je pridal močan prispevek k vsestranski rasti gledališča in njegovega približevanja evropskim standardom. Pokazal je tudi, da drama ni le orodje za prikaz narodne ideje ali zgodovine, temveč tudi prostor za filozofske, estetske in notranje raziskave človeka. Bil je tudi dolgoletni predsednik slovenskega PEN, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pri kateri je ustanovil in vodil Zavod za kulturo slovenskega jezika ter umetnostni razred.
Razglasitev leta 2028 kot Župančičevega leta predstavljal pomemben nacionalni projekt, ki bo zaradi pesnikove širine zaobjemal različna področja slovenske umetnosti in kulture. Sočasno bo omogočal širšo javno prepoznavnost njegovega opusa in komuniciral z mladimi generacijami kot spodbuda k branju, dvigu bralne pismenosti in odnosa do slovenske literature in jezika. To bo bilo tudi eno najpomembnejših vodil tega leta.
Leto Otona Župančiča bo povezovalo različne kulturne, vzgojno-izobraževalne, knjižnične in znanstvene ustanove po vsej Sloveniji, sočasno pa bi povezovalo kulturo in umetnost z drugimi resorji in področji. Razglasitev leta Otona Župančiča kot pesnika Bele krajine spodbuja tudi decentralizacijo kulture in večjo prepoznavnost jugovzhodne regije na področju turizma in kulture.
V letu 2028 bo zaključen tudi projekt trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov Spominske hiše Otona Župančiča, ki smo ga podprli tudi na Ministrstvu za kulturo. Odprtje vsebinsko, dostopno in sodobno posodobljene rojstne hiše pesnika predstavlja pomemben prispevek k nadgradnji slovenske kulturne infrastrukture.
Občina Črnomelj skupaj z lokalnimi in državnimi partnerji v letu 2028 načrtuje številne dogodke in aktivnosti po vsej državi, med drugim slavnostno odprtje leta Otona Župančiča, prenovljene Spominske hiše Otona Župančiča Vinica, potujoče razstave o življenju in delu vsestranskega literarnega ustvarjalca, uprizoritev Župančičevih gledaliških predstav in prevodov za odrasle in otroke, literarne, glasbene in plesne projekte, raziskovanje še neobjavljenih dejstev o življenju pesnika, izdajo in ponatis Župančičevih knjig za otroke in odrasle, natečaje in drugo.
Na Ministrstvu za kulturo bomo pozvali javne zavode, javne sklade in javne agencije, ki delujejo na področju kulture, da v okviru svojih razpoložljivih možnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2028 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to obletnico, k temu pa bodo povabljena tudi druga ministrstva.
Župančičevo leto bo tako tudi odlična priložnost za krepitev medresorskega sodelovanja z vključitvijo drugih resorjev ter njihovih področij, kot so denimo izobraževanje, raziskovanje, pa tudi turizem. Oton Župančič tudi presega meje slovenske države ter povezuje v eno celoten slovenski kulturni prostor, kar bo kot pomemben odmev dobilo tudi v letu 2028. K obeleževanju Župančičevega leta bodo povabljeni tudi Slovenci po svetu, saj pesnik predstavlja tudi zanje pomembno literarno vez z njihovo matično domovino oziroma domovino njihovih prednikov.
Poleg Ministrstva za kulturo je pobudo podprlo tudi več uglednih državnih institucij in nekatera društva: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Filozofska fakulteta v Ljubljani, Slovenska matica, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Društvo slovenskih pisateljev, Združenje kulturnih domov Slovenije in Slovenski center PEN.