Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Finančni petek: Obdavčitev kriptosredstev

Vlada je ta teden potrdila predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev. V tej luči tokrat osvetljujemo področje obdavčitve kriptosredstev.
Grafika z naslovom Finančni petek in podnaslovom Obdavčitev kriptosredstev.

Avtor: Ministrstvo za finance

1 / 3

V številnih državah članicah Evropske unije je to področje že sistemsko urejeno, pri čemer so pristopi različni, a sledijo skupni logiki – obdavčuje se realizirani dobiček, pogosto z ločeno, proporcionalno davčno stopnjo.

  • Avstrija obdavčuje tako tekoči dohodek kot kapitalske dobičke iz kriptosredstev po 27,5-odstotni stopnji.
  • Na Danskem so dobički iz kriptosredstev obdavčeni v okviru dohodnine.
    Francija kriptosredstva obravnava kot digitalna sredstva, dobički so obdavčeni po efektivni 30-odstotni stopnji.
  • Italija ima 26-odstotni davek na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, če ta preseže 2.000 evrov letno.
  • Madžarska ima enotno 15-odstotno davčno stopnjo. Dohodek je obdavčen šele ob prodaji, zamenjave med kriptovalutami ne sprožijo davčne obveznosti. V določenih primerih se plačujejo tudi prispevki za socialno varnost.
  • Poljska ima 19-odstotno davčno stopnjo. Obvezna je letna davčna napoved, tudi če v danem letu ni bilo dobička.

Te prakse kažejo na potrebo po jasni, predvidljivi in administrativno enostavni ureditvi, ki spodbuja prostovoljno izpolnjevanje obveznosti ter sledi načelu davčne pravičnosti.

Slovenija z novim zakonom ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb iz odsvojitve kriptosredstev v višini 25 odstotkov, s čimer želimo zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer izhajamo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. Iz obdavčitve se izvzemajo povečanja (in zmanjšanja) vrednosti kriptosredstev do dne začetka uporabe zakona (1. januar 2026).

Pri pripravi zakona smo posebno pozornost namenili upravni enostavnosti izvajanja zakona, tako za davčne zavezance kot za davčni organ, ter tudi pravni jasnosti in gotovosti pravil ter njihovi čim večji tehnološka nevtralnosti.

Slovenija s tem sledi trendom mednarodnega urejanja področja kriptosredstev, skladno z evropsko uredbo o trgih kriptosredstev (MiCA) ter okvirjem za poročanje in izmenjavo informacij o transakcijah s kriptosredstvi.

Več informacij o predlogu zakona v novici.