Uveljavitev pravičnega plačila samozaposlenih v kulturi

Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi sledi letos sprejeti noveli Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je omogočil kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke dela samozaposlenih v kulturi.

»V zakon vpisane minimalne plače so zgodovinski dosežek prizadevanj delavcev za dostojanstvene pogoje dela in tudi v Republiki Sloveniji delavce ščitijo pred podplačanim delom in zlorabami. Prekarci do zdaj takšne varovalke niso imeli, zato je bil sprejem našega zakona in uredbe tako pomembna prelomnica v boju za delavske pravice. Sporočilo je jasno: tudi prekarci so delavci in tudi prekarci imajo delavske pravice. In to povsod, ne le v kulturi, kjer postavljamo nove standarde boja proti prekarnosti,« je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. 

Državni sekretar mag. Marko Rusjan je ob tem dodal: »Če delavec opravlja primerljivo delo, mora biti primerljivo plačan, ne glede na to, ali je redno zaposlen ali samozaposlen. S to uredbo se zaključuje obdobje, ko so se pravice vseh delavcev nižale s tem, da so delodajalci lahko najemali samozaposlene v kulturi kot cenejšo delovno silo. Od zdaj šteje le še kvaliteta dela. Seveda se lahko samozaposleni vedno izpogajajo tudi za višje honorarje. Pomembno pa je, da je država postavila varovalko, mejo honorarja, pod katero ne bo mogel iti noben delodajalec. To je ključno predvsem za vse tiste, ki na trg dela šele vstopajo ali pa zaradi različnih razlogov težje izpogajajo primerne honorarje.« Ob tem se je socialnim partnerjem zahvalil za konstruktivno sodelovanje. Vlada je namreč zakonsko obvezana, da mora glede vsebine uredbe predhodno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov samozaposlenih v kulturi, s čimer se zagotavlja zastopanje delavskih pravic in socialnega dialoga. 

Kaj prinaša uredba 

Uredba natančneje definira minimalno urno plačilo, višino začetnega plačila, primerljivost poklicev in način usklajevanja plačila. Vsebuje tudi seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci ter izhodiščni plačni razred za samozaposlene v kulturi. 

Samozaposleni v kulturi za razliko od redno zaposlenih nimajo vseh ugodnosti delovnega razmerja, denimo regresa, plačanega prevoza in malice, dopustov, bolniških odsotnosti in podobno. Ker si sami plačujejo tudi določene stroške, ki jih zaposlenemu nudi njegov delodajalec, se z uredbo uvaja obtežitveni faktor v višini 1,9. Ta bo zagotovil dejansko primerljivost plačila med samozaposlenimi in redno zaposlenimi. Obtežitveni faktor predstavlja sorazmerne stroške, ki jih ima samozaposleni v kulturi pri zagotavljanju svojih delovnih pogojev (npr. najem pisarne ali delavnice, nakup in amortizacija opreme, delovnih materialov in podobno). 

Izhodiščno plačilo je torej oblikovano po formuli, kjer se na podlagi plačnega razreda izračuna urna postavka, ki se jo zmnoži z obtežitvenim faktorjem. Nekateri poklici s področja knjige bodo lahko kot alternativo temu sistemu uporabljali z uredbo določene tarife na avtorske pole oziroma verze, saj gre za mednarodno uveljavljen sistem obračuna dela.

Višina minimalnega plačila se bo z višino plač v javnem sektorju usklajevala enkrat letno. Tako imenovana protidampinška klavzula pomeni, da bodo morali javni zavodi in javne agencije po enakih standardih kot samozaposlene za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, denimo tiste, ki delajo prek avtorskih pogodb ali navadnih samostojnih podjetnikov. 

Uredba podrobneje določa minimalno začetno višino plačila, s katero se zagotavlja primerno plačilo tudi za naročila manjšega obsega oziroma krajšega trajanja. V praksi bo to pomenilo, da bo imel fotograf poleg ur, ki jih preživi na dogodku, plačane tudi ure, ko obdeluje ali razvija fotografije; igralec bo imel plačane tudi ure, ki jih preživi v maski ali na vaji, in ne le na odru; glasbenik bo imel plačane tudi tonske vaje in ne le nastopov. Nobenega samozaposlenega v kulturi ne bo mogoče plačati za manj kot osem ur dela, s čimer se preprečuje drobljenje naročil, krajšanje ur s strani delodajalca ter zagotavlja minimalne standarde plačila.  

Uredba bo stopila v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. Temu bo v prvi polovici avgusta nemudoma sledila še objava odredbe. V njej bo za lažjo uporabo in preglednost novega sistema v skladu z zgoraj predstavljeno formulo zapisana natančna urna postavka v nominalnem znesku za vsak poklic posebej. 

Ministrstvo za kulturo si prizadeva za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi

Samozaposleni v kulturi so pomemben deležnik v kulturnem ekosistemu. Gre za slikarje, režiserje, pisatelje, pesnike, prevajalce, igralce, pevce in številne druge poklice. Samozaposleni redno sodelujejo z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami ter omogočajo razvoj in dostopnost umetnosti po vsej državi. Krovna zakonodaja v kulturi jih umešča v sfero javnega interesa. Samozaposleni v kulturi morajo za to, da so upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, na pet let dokazovati odličnost in pomen svojega dela. Njihov ekonomski in socialni status je neugoden, kar je posledica desetletij nevlaganja v razvoj tega sektorja. Prekarnost delovnih pogojev povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, to pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti. 

Ministrstvo za kulturo si za izboljšanje položaja samozaposlenih sicer prizadeva tudi s številnimi drugimi ukrepi. V zadnjih treh letih je tako med drugim zvišalo sredstva za njihove projekte in delovne štipendije ter za več kot 50 odstotkov dvignilo nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzelo plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšalo soočanje s posledicami epidemije, uvedlo nove poklice in prenovilo postopek pridobivanja statusa, s prihajajočimi zakonskimi spremembami pa predlaga tudi uvedbo višjega in drsnega cenzusa, karierne dinamike z višjimi prispevki glede na leta dela v kulturi, izboljšanje pogojev uveljavljanja kritja bolniške odsotnosti in številne druge novosti.