Nova stanovanjska zakonodaja sprejeta v Državnem zboru

Poslanke in poslanci so najprej sprejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona. Osnovni namen novele je krepitev zavedanja, da javna najemna stanovanja predstavljajo družbeni razvojni potencial lokalnih skupnosti in ne breme. V skladu z novelo Stanovanjskega zakona se bodo prilagodili postopki dodeljevanja stanovanj. Občine in lokalni skladi bodo imeli bolj proste roke pri določanju razpisnih pogojev za oddajo stanovanj, s čimer bodo lažje sledili svojim razvojnim potrebam. Z novelo se bo povečala dostopnost javnih najemnih stanovanj tudi za srednji razred, za mlade in mlade družine ter zaposlene v poklicih, ki so pomembni za lokalno okolje. Novela tudi poenostavlja postopke dodeljevanja javnih najemnih stanovanj, zaradi česar se bodo razpisi izvajali učinkoviteje in hitreje. Prenavlja se tudi sistem subvencij, namenjenih ranljivim družbenim skupinam. Te bo po novem krila država, kar pomeni, da večje število javnih najemnih stanovanj ne bo več breme za občinske proračune. V javnih najemnih stanovanjih se bodo v skladu z novelo v prihodnjih petih letih postopoma dvignile najemnine, kar bo stanovanjskim skladom in občinam omogočilo, da bodo imeli na voljo več finančnih sredstev za prenovo in vzdrževanje stanovanjskega fonda, ki se je do sedaj krčil zaradi slabe finančne vzdržnosti javnega stanovanjskega sistema. Najemnine bodo še vedno dostopne v primerjavi z najemninami na zasebnem trgu, ob tem pa bodo najranljivejše skupine še naprej zaščitene s sistemom subvencij.

Minister Simon Maljevac je v nagovoru poslankam in poslancem glede novele Stanovanjskega zakona poudaril: »Stanovanjska kriza se je v zadnjih letih poglobila. Cene na trgu so za mnoge nedosegljive, javnih najemnih stanovanj ni dovolj, mladi in družine vse težje pridejo do primernega doma. Eden ključnih razlogov je zastarel pravni okvir, ki ne sledi več dejanskim potrebam, tako ljudi kot stanovanjskih skladov in občin. Novela Stanovanjskega zakona zato prinaša nujne in celovite ukrepe, ki krepijo dostopnost, pravičnost in učinkovitost sistema javnega najema. Z novelo želimo doseči, da bodo javna najemna stanovanja, ki jih je marsikatera občina dojemala kot breme, spet dojeta kot družbena in razvojna priložnost.«

Državni zbor je danes sprejel tudi Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki bo s 100 milijoni evrov letno zagotovil podlago za gradnjo 20 tisoč stanovanj v prihodnjih desetih letih.

Z zakonom se uvaja predvidljiv, visok in ugoden vir, ki bo stanovanjskim skladom in občinam omogočal, da bodo lahko dolgoročno načrtovali svoje stanovanjske projekte glede na potrebe prebivalcev ter razvoja regij in gospodarstva. Republiški sklad bo prejel sredstva za razvoj lastnih stanovanjskih projektov. Za lokalne stanovanjske sklade in občine bodo na voljo programi republiškega sklada in ugodna, enoodstotna posojila z ročnostjo 30 let prek SID banke.

»Stanovanjski fond v Sloveniji je po 30 letih nenehnega krčenja danes v kritičnem stanju. Javna najemna stanovanja predstavljajo zgolj štiri odstotke vseh stanovanj, kar nas uvršča na dno med članicami Evropske unije. Eden glavnih razlogov za to je, da nobena vlada do zdaj ni vzpostavila stabilnega vira financiranja gradnje javnih stanovanj. Od leta 2015 do nastopa te vlade je bilo iz državnega proračuna za gradnjo namenjenih zgolj 13,8 milijona evrov. To je privedlo do tega, da so se projekti izvajali stihijsko, da so zelo pogosto obležali v predalu, saj za njih ni bilo dovolj državnih finančnih sredstev. Tako so se morali stanovanjski skladi in občine pri gradnji stanovanj povečini znajti sami, tudi z najemanjem dragih posojil, kar je onemogočilo dolgoročno strateško načrtovanje projektov na lokalni in nacionalni ravni,« je ob predstavitvi Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj povedal minister Maljevac.

Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj bo po načrtih uvodoma zagotovil finančno podporo za gradnjo 2000 stanovanj, ki jih bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije začel graditi v letih 2025 in 2026 – gre za največji zagon na področju javne stanovanjske gradnje v zgodovini samostojne Slovenije. Sredstva bodo namenjena tudi projektom občin in lokalnih skladov, ki so že v gradnji ali v pripravi. Skupno imajo občine in lokalni skladi v izvajanju ali pripravi okoli 1000 stanovanj.

Vlada Republike Slovenije je do sedaj za javno stanovanjsko gradnjo namenila 151 milijonov evrov, namenjenih za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (prihodnje leto bo republiški sklad prejel novih 100 milijonov dokapitalizacijskih sredstev).