Dan mednarodnega kazenskega pravosodja

Nastanek Mednarodnega kazenskega sodišča lahko štejemo za dediščino ustanovitve in delovanja Nürnberškega sodišča, ustanovljenega pred 80 leti, ki je ugotavljalo odgovornost storilcev najhujših hudodelstev med drugo svetovno vojno. Mednarodno kazensko sodišče je pristojno za preiskovanje in ugotavljanje kazenske odgovornosti posameznikov takrat, kadar tega države njihovega državljanstva ne želijo ali ne morejo samostojno izvajati na neodvisen in nepristranski način. Njegova pristojnost je zato komplementarne narave.

Rimski statut ima danes 125 pogodbenic, kar predstavlja večino članic mednarodne skupnosti. Sprejet je bil na podlagi spoznanja, da težka hudodelstva ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta ter zadevajo mednarodno skupnost kot celoto. Zato ta dejanja ne smejo ostati nepreiskana in nekaznovana, kar je treba zagotoviti z ukrepi na državni ravni in z mednarodnim sodelovanjem. Na to nas opominjajo zgodovinske izkušnje in spodbujajo k učinkovitemu delovanju pri ugotavljanju odgovornosti in preprečevanju dejanj, ki nas ogrožajo.

Tako kot za vse sodne institucije je tudi za Mednarodno kazensko sodišče pomembno, da deluje v skladu s pravnimi standardi in na neodvisen, nepristranski in strokoven način v vseh situacijah, ki jih obravnava. S tem utrjuje vladavino prava in pripomore k zagotavljanju pravičnosti, kar je pomembno za mir in varnost, spravo in prevencijo. Na ta način lahko izpolnjuje podeljeni mandat in zaščito vrednot, ne le tistih, na katerih temelji Rimski statut, temveč tudi Ustanovna listina Organizacije združenih narodov. Za dosego globalnega cilja uspešnega boja proti nekaznovanosti za hudodelstva je pomembno sodelovanje držav pogodbenic Rimskega statuta, drugih članic mednarodne skupnosti, mednarodnih organizacij in civilne družbe. To pričakujejo in potrebujejo tudi žrtve hudodelstev.