Pogajanja EU z ZDA še potekajo, Evropska komisija z enotno podporo držav članic

V okviru glavne točke zasedanja so ministri in njihovi namestniki izmenjali mnenja o trenutnem stanju trgovinskih odnosov med EU in ZDA. V ospredju razprave je bilo pismo, ki ga je ameriški predsednik v petek zvečer poslal predsednici Evropske komisije. V pismu predsednika Trumpa je predstavljena revidirana tarifna stopnja (30 odstotkov univerzalne tarife na uvoz iz EU v ZDA) in nov časovni načrt za uveljavitev ukrepov (rok za zamrznitev carin je podaljšan do 1. avgusta 2025). EU je pismo sprejela z razočaranjem in obžalovanjem, zlasti glede na dejstvo, da je prišlo do napredne faze v tekočih pogajanjih za dosego načelnega sporazuma. Evropska komisija je v teh pogovorih in pogajanjih v dobri veri dosledno in intenzivno sodelovala z ZDA, ob močni in enotni podpori držav članic EU. V razpravi je bilo poudarjeno, da so države članice še vedno prepričane, da je dogovorna rešitev najboljša in najbolj odgovorna pot naprej, za to so pripravljene še naprej sodelovati z ameriško administracijo v dobri veri do 1. avgusta. Vseeno pa negotovost in gospodarski stroški, ki jih povzročajo neupravičene tarife, ne morejo trajati dolgo. EU je zato pripravljena tudi na vse možne scenarije, vključno z uvedbo sorazmernih protiukrepov (izravnalnih ukrepov), če bo to potrebno. Prizadevanja pa morajo biti usmerjena k diverzifikaciji trgovinskih odnosov in poglobitvi trgovinskih partnerstev z drugimi državami po svetu. Evropska unija ostaja enotna v tem procesu.

Državni sekretar Židan je v razpravi podprl začrtano smer ter ob tem izpostavil tudi rezerve, ki jih ima EU na področju notranjega trga: »Prioriteta je je dosežen dogovor, prav pa je, da smo pripravljeni tudi na drugačen rezultat. Pri pogajanjih ima Evropska komisija našo enotno podporo. Podpiramo pospešeno dogovarjanje o sporazumih z drugimi državami, ki temeljijo na enakopravnem pristopu in transparentnosti. S partnerji se bomo še naprej trudili za učinkovito delovanje Svetovne trgovinske organizacije. Predvsem pa ima EU tudi še velike notranje rezerve na področju boljše regulacije in poglabljanja notranjega trga ter odprave ovir na notranjem trgu. To mora biti naša prioriteta.«

Ministri so nadaljevali z razpravo o stanju dvostranskih trgovinskih pogajanj v teku. Trgovina s tretjimi državami je ključno gonilo za rast in blaginjo EU. Trgovinski sporazumi in globalne povezave, ki jih je EU ustvarila po svetu, podpirajo gospodarsko rast in varnost. EU je zelo odprta za trgovino, ki ustvarja globoke medsebojne povezave, podpira raznolike dobavne verige in tesna zavezništva s ključnimi partnerji. Trgovinski sporazumi in partnerstva so eden od treh stebrov pri reševanju trenutne geopolitične in geoekonomske situacije, zlasti ob dejstvu, da so čezatlantski trgovinski odnosi v krizi. Učinkovita strateška partnerstva povečujejo sposobnost EU za diverzifikacijo in zmanjšujejo njeno odvisnost. V aktualnih geopolitičnih in geoekonomskih okoliščinah mora biti EU fleksibilna, iskati mora nove načine za poglabljanje partnerstev, spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanje koristi za podjetja. Komisar Maroš Šefčovič je ministrom za trgovino predstavil aktualna pogajanja, glede katerih so ambicije, da se zaključijo letos (z Indonezijo, Indijo, Združenim arabskimi emirati …) in pozval ministre, da uporabijo vse opcije za krepitev omrežja trgovinskih sporazumov in k učinkovitemu izvajanju trgovinskih sporazumov. Vse navedene aktivnosti vplivajo tudi na dejstvo, da tretje države smatrajo EU kot kredibilnega pogajalca.  

Državni sekretar Židan je v razpravi izrazil podporo predlogu komisarja Šefčoviča o omejitvi časovnega obdobja od podpisa do realizacije trgovinskih sporazumov. »Podpiramo iskanje vseh operativnih rešitev za hitrejšo implementacijo sporazumov, kot tudi aktivnosti za sklepanje novih trgovinskih sporazumov, ki temeljijo na enakopravnosti in transparentnosti,« je poudaril mag. Židan.

Ministri so imeli tudi politično razpravo o trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko, in sicer pred Vrhom EU-Kitajska, ki bo predvidoma potekal v juliju (od 14. do 25. julija 2025) na Kitajskem. Vrh bo obeležil 50. obletnico diplomatskih vezi med EU in Kitajsko. Kitajska ostaja partnerica, konkurentka in sistemska tekmica EU tudi v trgovinskih zadevah. EU si še naprej prizadeva za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, da bodo trgovinski in gospodarski odnosi uravnoteženi, vzajemni in obojestransko koristni. Komisija bo med odprtimi zadevami izpostavila težave, ki se nanašajo na izvozna dovoljenja za izvoz redkih zemelj - predvsem magnetov iz Kitajske, reševanje problemov dostopa do trga in prizadevanja za zagotovitev ekonomske vzdržnosti kitajskih naložb v e-vozila. Tudi v odnosu do Kitajske so ključnega pomena usklajene aktivnosti EU in držav članic za odpravo oziroma omilitev negativnih učinkov kitajskega gospodarskega modela. Pomembno je, da EU v odnosih s Kitajsko zasleduje svojo politiko, prioritete in cilje ter deluje navzven enotno. 

Državni sekretar mag. Židan je v svojem odzivu izpostavil, da je Kitajska pomembna strateška partnerica, s katero je potrebno še naprej razvijati sodelovanje: »Želel bi si, da se na ravni EU dogovorimo glede dveh procesov: prvič, s Kitajsko bi se morali dogovoriti o srednjeročnem načrtu, katerega osnova bi bilo zmanjševanje nesorazmerja v medsebojni trgovini. V okviru tovrstnega načrta bi potem lažje vzpostavili vse ostale ukrepe. Drugič, na ravni EU bi morali vnaprej dogovoriti mehanizem, kako EU prepozna blago s tretjih trgov, ki bi bilo posledica trgovinskih sporov tretjih držav z ZDA, da se mu na vnaprej dogovorjen način, in ne z ukrepanjem ad hoc, omeji dostop do EU trga.«