Maljevac: Sistem dolgotrajne oskrbe ni eksperiment – je javna zaveza ljudem, ki potrebujejo podporo

Minister Maljevac je uvodoma poudaril, da so po prvem letu izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi najpomembnejši premiki prav v sodelovanju z izvajalci na terenu in uporabniki: »Zakon ne živi v dokumentu, temveč v dnevni praksi – v domovih, stanovanjih, v človeških odnosih. Naša naloga je, da poskrbimo, da sistem deluje – in če ne deluje optimalno, ga popravimo. To tudi počnemo.«

Uskladitev urne postavke: dialog z izvajalci

Posebna pozornost je bila namenjena višini urne postavke za izvajalce dolgotrajne oskrbe, ki je bila usklajena po dogovorih in podrobni analizi preteklih mesecev. Kot je pojasnil minister, so pri pripravi izračuna sodelovali predstavniki več kot 150 izvajalcev, kar je omogočilo reprezentativno in zanesljivo bazo podatkov.

V analizi so bili upoštevani stroški dela, materiala, storitev in amortizacije. Ključna prilagoditev je bila narejena pri številu efektivnih ur, ki jih delavci dejansko opravijo – te so bile za institucionalno varstvo popravljene s 168 na 126 ur mesečno, za pomoč na domu pa s 110 na 95 ur. Ta korekcija, skupaj z dodatnim upoštevanjem dela med konci tedna in prazniki, pomeni višjo urno postavko.

Ob tem je minister Maljevac odgovoril tudi na očitke o domnevnih »zalogah sredstev« v sistemu: »Izračun prihodkov od prispevka sledi potrebi na terenu. Sredstva, ki se prenesejo v prihodnje leto, pa odražajo zavezanost stabilnosti javnega sistema.« 

Teren in pripravljenost izvajalcev

Direktor največjega doma za starejše v Sloveniji Marko Slavič je potrdil, da so izvajalci pripravljeni na implementacijo dolgotrajne oskrbe: »Na terenu je za uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe ključna pripravljenost vodstev domov. Z odlašanjem bodo domovi za starejše občane sicer izgubili primat nosilcev storitev dolgotrajne oskrbe glede na zdravstvene zavode, za kar smo si v preteklosti tako prizadevali, da se ne bi zgodilo. V Domu Danice Vogrinec Maribor smo imeli po dveh desetletjih izkušenj pri izvajanju storitev pomoči na domu v lokalnih skupnostih in ustvarjenem zaupanju na stežaj odprta vrata pri županih in smo do danes že podpisali dogovore z dvanajstimi občinami, v katerih smo izvedli osveščanje ljudi na zborih občanov. Verjamemo in vemo, da bomo zmogli. Kot družba smo ta sistem čakali predolgo – zdaj ga imamo.«

Centri za socialno delo kot osrednja vstopna točka v sistem

Direktorica Centra za socialno delo (CSD) Posavje Marina Novak Rabzelj je poudarila pomen svetovalcev na vstopnih točkah, ki predstavljajo prvi stik med uporabnikom in sistemom: »Gre za strokovnjake, ki z empatijo, znanjem in spoštovanjem vstopajo v domove ljudi in ocenjujejo potrebe. Ta osebni stik je srce dolgotrajne oskrbe.«

Na CSD Posavje že sprejemajo vloge in izvajajo ocene na domu. Ocene potekajo v osmih sklopih življenjskih področij – od gibanja, komunikacije in duševnega zdravja do zmožnosti opravljanja vsakdanjih opravil. Na podlagi ocene se upravičenec razvrsti v eno od petih kategorij in prejme načrt priporočenih storitev.

»Za najlažjo kategorijo je predvidenih do 20 ur oskrbe mesečno, za najzahtevnejšo pa do 110 ur. Vključujejo se lahko zdravstvene in socialne storitve, kot so fizioterapija, nega, gospodinjska pomoč,« je pojasnila Novak Rabzelj.

Posebej je izpostavila tudi sodelovanje CSD Posavje v projektu Kalma, kjer koordinirajo delo vseh 16 vstopnih točk v Sloveniji in zaposlujejo dodatne informatorje. Ministrstvo jim je že zagotovilo dodatna sredstva za nakup službenih vozil.

Klicni center 114 – pomoč v realnem času

Minister Maljevac je spregovoril tudi o uspešnem delovanju klicnega centra 114, ki je namenjen obveščanju javnosti: »Prehod v nov sistem zahteva dobre informacije. Klicni center je že v tem kratkem času prejel več kot 4100 klicev, od tega kar 82 odstotkov klicev na temo dolgotrajne oskrbe.«

Najpogostejša vprašanja so vezana na postopek oddaje vlog, kontaktne točke CSD, pogoje za oskrbovalca družinskega člana, vprašanja o izključevanju pravic in delovanju storitev v institucijah.

Minister Maljevac je v zaključku predstavil jasno zavezo: »Naše poslanstvo ni, da poskrbimo za idealen zakon na papirju. Naše poslanstvo je, da stokrat preverimo, ali sistem deluje za ljudi – za tiste, ki potrebujejo pomoč, in za tiste, ki to pomoč zagotavljajo.«

Obljubil je nadaljnje sodelovanje z vsemi izvajalci in dodal, da bodo sistem po potrebi sproti prilagajali, da bo čim bolj pravičen in učinkovit.

»Dolgotrajna oskrba ni privilegij. Je osnovna pravica. In kot takšna mora biti dostopna, javna in vzdržna. Ne sklepamo kompromisov, ko gre za dostojanstvo ljudi.« 

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo v prihodnjih mesecih še naprej aktivno sodelovalo z lokalnimi skupnostmi in izvajalci v vzpostavitvi sistema, s 1. decembrom pa se v sistem vključi tudi mreža institucionalnega varstva.