Vlada sprejela Uredbo o Načrtu za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050
Načrt za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 za obdobje 2025–2034 določa konkretne korake za uresničevanje dolgoročnih ciljev prostorskega razvoja države. V skladu z usmeritvami sodelujočih ministrstev načrt omogoča izvedbo Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki opredeljuje strateške cilje razvoja prostora in dejavnosti v njem.
Načrt določa konkretne ukrepe in aktivnosti, s katerimi bomo podprli uravnotežen regionalni razvoj, krepili povezanost med mesti in podeželjem ter spodbujali trajnostno mobilnost in javni prevoz. Z ukrepi bomo prispevali tudi k prilagajanju podnebnim spremembam, varovanju tal in zmanjševanju pozidave zemljišč, krepitvi zelene infrastrukture ter varnosti in kakovosti bivanja v naseljih.
Načrt določa:
- seznam aktivnosti za izvajanje strategije na sedmih tematskih področjih,
- kdo je odgovoren za posamezne aktivnosti,
- časovni okvir izvajanja,
- kazalnike doseganja ciljev ter
- kazalnike za spremljanje učinkovitosti.
Tematska področja pokrivajo:
- državno raven (na primer prostorski plan Slovenije),
- regionalno raven (regionalni prostorski plani),
- občinsko raven (nova generacija občinskih načrtov in urbanizem),
- ter tri horizontalna področja: krožno gospodarjenje s prostorom, izobraževanje in spremljanje stanja v prostoru.
Glavni poudarki načrta:
- podpora policentričnemu razvoju in uravnoteženemu regionalnemu razvoju,
- izboljšanje povezav med podeželskimi in mestnimi območji,
- spodbujanje trajnostne mobilnosti, javnega prevoza in kolesarske infrastrukture,
- krepitev vloge Slovenije v mednarodnem prostoru in izkoriščanje priložnosti, ki jih ta prinaša.
Načrt vključuje tudi aktivnosti za:
- prilagajanje na podnebne spremembe, kot so zmanjševanje toplotnih otokov, upravljanje padavinskih voda in zagotavljanje zelenih površin,
- varnost naselij pred naravnimi nesrečami in zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
- spodbujanje krožnega gospodarjenja s prostorom, kar prispeva k zmanjševanju pozidave tal in doseganju ciljev Evropske unije do leta 2050.
Poudarek je tudi na:
- krepitvi zelene infrastrukture in prostorske identitete na lokalni in regionalni ravni,
- prepoznavanju in ohranjanju krajinsko pomembnih območij,
- ozaveščanju ključnih deležnikov in javnosti o pomenu varovanja prostora.