Vlada sprejela Uredbo o Načrtu za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050

Načrt za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 za obdobje 2025–2034 določa konkretne korake za uresničevanje dolgoročnih ciljev prostorskega razvoja države. V skladu z usmeritvami sodelujočih ministrstev načrt omogoča izvedbo Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki opredeljuje strateške cilje razvoja prostora in dejavnosti v njem.

Načrt določa konkretne ukrepe in aktivnosti, s katerimi bomo podprli uravnotežen regionalni razvoj, krepili povezanost med mesti in podeželjem ter spodbujali trajnostno mobilnost in javni prevoz. Z ukrepi bomo prispevali tudi k prilagajanju podnebnim spremembam, varovanju tal in zmanjševanju pozidave zemljišč, krepitvi zelene infrastrukture ter varnosti in kakovosti bivanja v naseljih.

Načrt določa:

1. seznam aktivnosti za izvajanje strategije na sedmih tematskih področjih,
2. kdo je odgovoren za posamezne aktivnosti,
3. časovni okvir izvajanja,
4. kazalnike doseganja ciljev ter
5. kazalnike za spremljanje učinkovitosti.

Tematska področja pokrivajo:

• državno raven (na primer prostorski plan Slovenije),
• regionalno raven (regionalni prostorski plani),
• občinsko raven (nova generacija občinskih načrtov in urbanizem),
• ter tri horizontalna področja: krožno gospodarjenje s prostorom, izobraževanje in spremljanje stanja v prostoru.

Glavni poudarki načrta:

• podpora policentričnemu razvoju in uravnoteženemu regionalnemu razvoju,
• izboljšanje povezav med podeželskimi in mestnimi območji,
• spodbujanje trajnostne mobilnosti, javnega prevoza in kolesarske infrastrukture,
• krepitev vloge Slovenije v mednarodnem prostoru in izkoriščanje priložnosti, ki jih ta prinaša.

Načrt vključuje tudi aktivnosti za:

• prilagajanje na podnebne spremembe, kot so zmanjševanje toplotnih otokov, upravljanje padavinskih voda in zagotavljanje zelenih površin,
• varnost naselij pred naravnimi nesrečami in zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
• spodbujanje krožnega gospodarjenja s prostorom, kar prispeva k zmanjševanju pozidave tal in doseganju ciljev Evropske unije do leta 2050.

Poudarek je tudi na:

• krepitvi zelene infrastrukture in prostorske identitete na lokalni in regionalni ravni,
• prepoznavanju in ohranjanju krajinsko pomembnih območij,
• ozaveščanju ključnih deležnikov in javnosti o pomenu varovanja prostora.