Krepitev sodelovanja na področju vesoljske industrije med Slovenijo in Avstralijo

Na njem so se predstavila slovenska podjetja, ki želijo sodelovati z Avstralijo, ter avstralska podjetja, ki vidijo potencial v sodelovanju s slovenskim vesoljskim sektorjem. Vseh poslovnih predstavitev je bilo štirinajst.

Iz Slovenije so s predstavitvami sodelovali: PEK Automotive, Balmar, Žust-AL, Skylabs, Tekstina, Tech4meat, Kemijski inštitut, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Laboratorij za računalniško grafiko in multimedije, Knowledge Angels ter dr. Kaja Antlej, ki je predstavila delovanje raziskovalne skupine HuTech - Human-Centric Technologies Research Group na Deakin University v Avstraliji.

Iz Avstralije so sodelovala tri ugledna podjetja: FOODiQ, ILAuNCH Trailblazer in Hypersonix.

Veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Marko Ham je v uvodnem nagovoru izpostavil pomen vlaganj v vesoljski sektor, saj le-ta lahko pomembno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Poudaril je tudi pomen globalnega sodelovanja.

Predstavnica Slovenske vesoljske pisarne Iza Tršar je na spletnem seminarju podrobneje predstavila slovenski vesoljski sektor. Poudarila je, da je Slovenija v zadnjih letih uspela zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij. Ta so uspela prevzeti vodilno vlogo v posameznih nišah področij. Delujejo predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov, upravljajo pa tudi s tremi slovenskimi sateliti.

Slovenska podjetja in raziskovalne institucije delujejo skoraj v vseh segmentih vesoljskega sektorja. Slovenski deležniki so izvrstni v posameznih tržnih nišah, nekateri so celo med vodilnimi v svetu, kar je poleg inovativnosti in velike fleksibilnosti naša prednost.

Podjetja so v času od začetka sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (angleško European Space Agency – ESA) razvijala:

• satelite in inštrumente zanje, kjer iščejo in testirajo nove rešitve v smeri miniaturizacije, video posnetkov skoraj v realnem času in odpornosti materialov na težke razmere v vesolju, kar se lahko uporablja tudi za druge raziskovalne misije;
• aplikacije za uporabo satelitskih podatkov za najrazličnejše namene, med drugim za monitoring stanja voda, suše in invazivnih rastlin, prostorske načrte, opozarjanje v primeru naravnih nesreč;
• specialne nadzorne sisteme, sisteme za hitro obdelavo podatkov, še posebej za obdelavo in skladiščenje velikih količin podatkov, ki jih dobimo iz vesolja, nadzorni sistemi se uporabljajo pri izstrelitvi vesoljskih plovil;
• nove materiale, 3D tiskanje in postopke za obdelavo materialov, kar omogoča njihovo uporabo v težkih razmerah v vesolju;
• razvijala robotske rešitve in rešitve za avtonomna vozila,
• nove komunikacijske sisteme (sprejemniki, oddajniki), ki omogočajo prenos velike količine podatkov iz in v vesolje,
• mikrohladilnike za različne namene, kot je ohlajanje senzorjev na satelitih in drugih merilnih naprav;
• z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja so nadgrajevala obstoječe aplikacije, ki se uporabljajo v vesolju in na Zemlji.

Poleg tega sta septembra 2020 iz Francoske Gvajane v vesolje poletela prva dva slovenska satelita – Nemo HD (Vesolje.si) ter TriSat (Skylabs). Julija 2022 je v vesolje poletel tretji slovenski satelit TriSat R (Skylabs, Univerza v Mariboru).

Slovenski znanstveniki so na podlagi podatkov ESA raziskovali še neznana področja vesolja, v Planici pa so izvajali tako imenovane študije mirovanja v postelji (angleško bed-rest) – vpliva breztežnosti na človeški organizem, saj je tam ena od treh človeških centrifug ESA. Slovenski znanstveniki in raziskovalci so aktivni na področju iskanja rešitev, ki so pomembna tudi za zdravje ljudi (digitalni dvojček očesa, neinvazivno merjenje možne tromboze, zobozdravstvo v vesolju, manj invazivno merjenje vitalnih znakov in njihova obdelava).

Slovenija je leta 2023 sprejela tudi Slovensko vesoljsko strategijo 2023–2030. Strategija je ambiciozna, vendar temelji na vseh dosedanjih dosežkih na tem področju: trije sateliti, merilni izdelki v francoski Gvajani, vrhunske aplikacije za obdelavo satelitskih podatkov, miniaturizacija tehnologije in ena od zgolj treh centrifug za izvajanje bed-rest študij v Evropi. Zasleduje cilj večje komercializacije raziskav in inovacij s področja vesolja, kar pomembno prispeva k hitrejšemu in bolj trajnostnemu gospodarskemu razvoju.

Dogodek je bil odlična priložnost za navezavo stikov pred Mednarodnim astronavtskim kongresom (angleško International Astronautical Congress - IAC) 2025, ki bo letos potekal v avstralskem Sydneyju ter, glede na izražen interes, tudi osnovo za krepitev sodelovanja vesoljskega sektorja v prihodnje.