Druga seja Sveta za živinorejo

Uvodoma je v. d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo Simona Vrevc člane in ostale prisotne seznanila z aktualnimi vsebinami s področja kmetijstva, pri tem pa izpostavila pripravo zakonodajnega svežnja, sprejem Vizije za kmetijstvo in prehrano na EU ravni in spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki bodo po pričakovanjih prinesle tudi določene poenostavitve za kmete.

V nadaljevanju so se člani seznanili z razmerami, ki nastajajo zaradi napadov divjadi (šakal) in zveri na živino. V razpravi so opozorili na dejstvo, da je bil na ravni EU s spremembo direktive o habitatih, ki sledi posodobljeni Bernski konvenciji, spremenjen varstveni status volka. Pojasnjeno jim je bilo, da so bili na nacionalni ravni sprejeti novi Dvoletni načrt za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovsko-upravljavskih območjih, nova Strategija ohranjanja in upravljanja volka ter novi Akcijski načrt za upravljanje volka. Sprejeta je bila tudi novela Zakona o divjadi in lovstvu, ki določa, da se odškodninska odgovornost Republike Slovenije za škodo, ki jo povzroča šakal s statusom lovne divjadi, podaljša do 1. septembra 2029. Člani so v razpravi podali pobudo, da se varstveni status volka tudi na nacionalni ravni zniža, ob tem pa se ustrezno spremeni nacionalna strategija upravljanja z njim.

Člani so bili seznanjeni tudi z ukrepi, ki jih Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja v primeru izbruha prenosljivih bolezni pri živalih, kot so slinavka in parkljevka, afriška prašičja kuga, ptičja gripa, bolezen modrega jezika in vozličasti dermatitis. Opozorili so tudi na problematiko nove prepovedi kastracije prašičev do starosti sedmih dni brez uporabe analgezije in anestezije ter na s tem povezane stroške, ki bodo nastali s sprejemom novele Zakona o zaščiti živali. Člani so v tej točki dnevnega reda podali predlog, da se poišče rešitev, ki bi omogočila, da lahko kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti izvajajo ustrezno usposobljeni rejci.

V nadaljevanju seje je bila predstavljena sprememba rejskih programov za lisasto pasmo, slovenskega hladnokrvnega konja, quarter konja, appaloosa konja, paint konja in lipicanca ter nov rejski program za šetlandskega ponija. Iz strokovnega mnenja sveta za rejski program lipicanca izhaja tudi predlog izločitve možnosti dodatnega označevanja konja z vročim žigosanjem, takšnemu stališču pa pritrjuje tudi ministrstvo. Člani sveta so spremembe rejskih programov in nov rejski program potrdili in predlagali, da spremenjeni rejski programi še naprej ostanejo vključeni v Skupni temeljni rejski program, nov rejski program pa se vanj vključi.

Več o Svetu za živinorejo: 

Svet za živinorejo je posvetovalno telo ministrice, ustanovljen na podlagi Zakona o živinoreji.  Sestavlja ga dvajset članov, ki so jih predlagale različne ustanove in rejske organizacije: prof. dr. Janko Mrkun (Veterinarska fakulteta), izr. prof. dr. Marija Klopčič, doc. dr. Špela Malovrh, doc. dr. Silvester Žgur in mag. Danijela Bojkovski (Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko), doc. dr. Maksimiljan Brus (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije), Tomo Wankmüller (Veterinarska zbornica), Danilo Potokar (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)), mag. Andrej Kastelic (RD prašičereja in Kmetijsko gozdarski zavod KGZS – Novo mesto), Igor Stanonik (Kmetijsko gozdarski zavod KGZS – Kranj), Denis Hrga in Rok Suhodolnik (RD govedoreja), Primož Kokovica in mag. Stanislav Bergant (RD konjereja), Alojz Varga (RD prašičereja), Roman Savšek (RD drobnica), dr. Peter Kozmus (RD čebelarstvo), Klemen Brglez in Jana Tavčar (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).