Finančni ministri v Bruslju med drugim o digitalnem evru in listinjenju v EU
Dansko predsedovanje Svetu EU se bo osredotočalo na dve prednostni področji. Prvo je varna Evropa, kjer Danska poudarja potrebo po močnejši geopolitični vlogi EU, zlasti na področjih varnosti in obrambe, podpore Ukrajini, migracij, demokratične odpornosti, širitve EU, odnosov s tretjimi državami, kibernetske varnosti in boja proti hibridnim grožnjam. Drugo področje je konkurenčna in zelena Evropa, kjer bo v ospredju povezovanje zelenega prehoda z gospodarsko konkurenčnostjo, s poudarkom na: rasti, poenostavitvi zakonodaje, krepitvi enotnega trga, inovacijah, zaposlovanju, trgovinski politiki, zdravju in pripravljenosti na krize. Glede finančne in fiskalne politike bo v času danskega predsedstva v ospredju prilagoditev pravil za omogočanje obrambnih vlaganj. Pomembna danska prioriteta bo krepitev naložbenega okolja in unije prihrankov in naložb. Dansko predsedstvo bo pomembno tudi pri začetku pogajanj o večletnem finančnem okviru po letu 2027.
Evropska komisija je ministrom predstavila prvo zakonodajno pobudo v okviru strategije za unijo prihrankov in naložb: sveženj ukrepov za enostavnejši okvir EU za listinjenje, ki bi bolj ustrezal svojemu namenu. Namen ukrepov je olajšati dejavnost listinjenja v EU, hkrati pa še naprej varovati finančno stabilnost. Močnejši in enostavnejši okvir listinjenja lahko pomaga usmeriti več sredstev oziroma prihrankov v realno gospodarstvo, kar podpira gospodarsko rast, inovacije in ustvarjanje delovnih mest po vsej EU.
Ministri so opravili politično razpravo o paketu ukrepov v zvezi z digitalnim evrom, ki ga sestavljajo zakonodajni predlogi, ki določajo pravni okvir za uvedbo digitalnega evra in obravnavajo status evrske gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. Slovenija podpira predlog o uvedbi digitalnega evra, poudarjajoč njegovo dopolnilno vlogo k evrogotovini in si želi čimprej priti do sprejetja splošnega pristopa. Cilji vključujejo zagotavljanje zasebnosti, spodbujanje inovacij ter povečanje odpornosti gospodarstva EU v digitalni dobi. Slovenija poudarja tudi ohranitev evrogotovine in bo v postopkih sprejemanja podprla rešitve, ki sledijo zastavljenim ciljem.
Evropska komisija je predstavila tudi stanje na področju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Države članice nadaljujejo z njihovim izvajanjem, napori vseh so usmerjeni v pripravo in potrjevanje predlogov za izplačila.
Ministri so na podlagi ugotovitev v konvergenčnih poročilih Evropske komisije in Evropske centralne banke o izpolnjevanju kriterijev Bolgarije za pridružitev evroobmočju sprejeli potrebne pravne akte za uvedbo evra v Bolgariji s 1. januarjem 2026.
Ministri so nadaljevali tudi z obravnavo aktov za izvajanje ekonomskega upravljanja ter sprejeli srednjeročna fiskalno-strukturna načrta Avstrije in Litve, priporočila Sveta glede nacionalnih odstopnih klavzul za obrambne izdatke za 15 držav, vključno s Slovenijo ter priporočila Sveta v okviru postopka odprave presežnega primanjkljaja za Avstrijo in Romunijo. V okviru Evropskega semestra 2025 so sprejeli specifična priporočila za države in sklepe o poglobljenih pregledih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
V okviru razprave o obrambnih izdatkih so ministri med drugim razpravljali o dodatnem financiranju Ukrajine.
Dan prej se je sestala tudi Evroskupina, kjer so ministri izvolili predsednika skupine držav z evrom za naslednji mandat, ki se bo pričel s 13. julijem 2025. Ob tem so izmenjali tudi mnenja o makroekonomskem stanju evroobmočja, nadaljevali razprave o konkurenčnosti in digitalnem evru, ter z vidika širitve evroobmočja obravnavali predlog Komisije glede menjalnega tečaja med bolgarsko valuto in evrom.