Državni zbor opravil drugo obravnavo predloga novega Zakona o funkcionarjih

Cilj predloga novega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, je sistemsko urediti položaj, pravice in obveznosti funkcionarjev glede socialnih zavarovanj in v zvezi z opravljanjem funkcije, urediti pravice po prenehanju funkcije ter povračila stroškov in druge prejemke v zvezi z opravljanjem funkcije. Sedanja ureditev področja namreč temelji na Zakonu o funkcionarjih v državnih organih iz leta 1990 kot tudi na kasneje sprejetih področnih zakonih, ki so zaradi pomanjkljivega pravnega okvira, številne rešitve urejali parcialno.

»Gre za sistemski zakon, ki po več kot treh desetletjih sistemsko ureja področje pravic in obveznosti funkcionarjev med opravljanjem funkcije in po njenem zaključku. Zakon bo veljal tako za poklicne kot nepoklicne funkcionarje,« mag. Franc Props, minister za javno upravo.

Predlog novega zakona vključuje opredelitev funkcionarjev, pogojev za opravljanje funkcije in pristojnosti za odločanje o njihovih pravicah. Glede pravic funkcionarjev zakon večinoma povzema že veljavno ureditev. Njegov namen je namreč predvsem jasna določitev pravic in obveznosti funkcionarjev, obenem pa izenačuje pravice v zvezi s povračili stroškov in drugih prejemkov s pravicami, ki veljajo za javne uslužbence.

Zakon ureja pravice poklicnih funkcionarjev med opravljanjem funkcije, kot na primer povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, nadomestila plače, letni dopust, plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin – ne ureja pa njihovih plač – te so urejene z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Za nepoklicne funkcionarje zakon ureja pravico do plačila za opravljanje funkcije in povračil stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije, pa tudi pravico do pravne pomoči in usposabljanja ter izpopolnjevanja za opravljanje funkcije.

Predlog zakona ureja tudi pravice poklicnih funkcionarjev po prenehanju funkcije, kot na primer pravico do vrnitve na prejšnje delo, ohranja pa tudi možnost uveljavljana obstoječe pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije, ki bo po novem upoštevala tudi opravljanje več zaporednih funkcij.

Kot novost v okviru pravic funkcionarjev zakon ureja tudi pravico do pravne pomoči. Ta bo omogočena tako poklicnim kot nepoklicnim funkcionarjem, zoper katere bo v zvezi z opravljanjem njihove funkcije voden odškodninski postopek. V tem obsegu bo pravna pomoč, v obliki zastopanja s strani praviloma državnega odvetništva oziroma občinskega odvetništva in začasne založitve stroškov, ki nastajajo v zvezi z izvedbo odškodninskega postopka, zagotovljena funkcionarjem v času opravljanja funkcije in tudi po njenem prenehanju (tudi v tem primeru le zaradi njihovih postopanj, izvršenih v času opravljanja funkcije). Pravna pomoč je zasnovana na način, da se funkcionarju stroški pravne pomoči začasno založijo, zato je predvidena tudi možnost njihovega vračila.

Rešitve praviloma sledijo usmeritvi, da se v primerih, ko to ne vpliva na samostojnost posameznih vej oblasti ter na samostojno in zakonito izvajanje funkcije, pravice funkcionarjev določajo v obsegu in višini, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi, ob upoštevanju posebnosti izvajanja določene funkcije.

V zakonodajnem postopku v Državnem zboru so bile dopolnjene rešitve zakona, ki se nanašajo na pogoj nekaznovanosti za opravljanje funkcije. V skladu z navedenim pogojem oseba, ki je bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno, ne more biti funkcionar.

V postopku sprejema zakona so bile prav tako dopolnjene določbe glede razrešitve funkcionarja v primeru pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in urejeno sodno varstvo.

Pogoj nekaznovanosti in razrešitev funkcionarja zaradi pravnomočne obsodbe bo veljal za funkcionarje, za katere posebni predpisi takega pogoja oziroma razrešitve ne urejajo. Navedena vsebina ne bo veljala za funkcionarje, ki mandat za opravljanje funkcije dobijo na splošnih volitvah.

Kot novost predlog zakona določa tudi obvezni usposabljanji funkcionarjev, in sicer usposabljanje za opravljanje funkcije ter usposabljanje s področja etike, integritete in transparentnosti v javnem sektorju.

Državni zbor bo tretjo obravnavo in glasovanje o predlogu Zakona o funkcionarjih opravil na naslednji seji.