Proračunska gibanja v prvem polletju skladna z načrti

Proračunski odhodki so bili v obdobju januar - junij devet odstotkov višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 46,6 odstotka načrtovanih odhodkov. Prihodki so dosegli 46,9 odstotka načrtovanih in so bili za 2,5 odstotka višji kot lani. Proračunski primanjkljaj je v prvi polovici leta znašal 823 milijonov evrov. 

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili milijardo evrov, kar je primerljivo enakemu lanskemu obdobju.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih šestih mesecih prispeval 1,2 milijarde evrov, kar je 1,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 937 milijon evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je višji za 8,4 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev in uskladitve pokojnin.

Odhodki za investicije so znašali 526 milijonov evrov oziroma 4,3 odstotka več kot lani. Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.

Za subvencije smo namenili 325 milijonov evrov, kar znaša za 65,5 milijona evrov manj kot lani. Takrat smo več subvencij namenili za draginjo, letos pa smo več sredstev namenili za neposredna plačila v kmetijstvu.

Na sklad za obnovo po poplavah avgusta 2023 smo v prvih šestih mesecih iz naslova davka na bilančno vsoto bank prenesli 106 milijonov evrov, iz naslova razlike v stopnji davka od dohodka pravnih oseb pa 115 milijonov evrov.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V šestih mesecih so znašali 6,3 milijarde evrov in so za 3,3 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. 

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 2,6 milijarde evrov oziroma 3,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino smo prejeli 1,2 milijarde evrov oziroma 5,6 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,2 odstotka. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih šestih mesecih so občine prejele za 35 milijonov evrov oziroma 4,6 odstotka več sredstev kot lani. 

Prihodki od trošarin so znašali 779 milijonov evrov oziroma 0,7 milijonov evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente, prilivi od trošarin na tobak in alkohol pa so bili višji.

Zbrali smo še 859 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 15,2 odstotka manj kot lani. Upad prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023.