Odziv na netočne medijske navedbe o noveli zakona o preprečevanju pranja denarja

Na Ministrstvu za finance spoštujemo vlogo in pogled KPK, čeprav je mnenje na novelo zakona, za katerega je bila zaprošena v začetku aprila, podala šele med zakonodajnim postopkom. Mnenje KPK smo skrbno preučili in ugotovili, da ne upošteva vsebine direktive EU, ki jo z novelo implementiramo. Gre zlasti za 74. člen Direktive 2024/1640/EU (to je nova direktiva), ki spreminja 30. in 31. člen Direktive (EU) 2015/849/EU (to je stara direktiva), ki bo s polno uveljavitvijo nove prenehala veljati.

Nova ureditev v Direktivi 2024/1640/EU, ki omejuje dostop do registra dejanskih lastnikov (RDL), je posledica sodbe Sodišča EU, v kateri je to izpostavilo, da javna dostopnost podatkov o dejanskih lastnikih podpira cilj splošnega interesa, saj prispeva k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, a obenem obseg in narava tega dostopa (torej neomejen javni dostop) presegata tisto, kar je nujno potrebno za dosego tega cilja. Dostop širše javnosti do občutljivih osebnih podatkov, brez kakršnih koli omejitev ali pogojev, je bil torej ocenjen kot resen poseg v zasebnost in varstvo podatkov. Sodišče je tako opozorilo, da stara direktiva ni v zadostni meri upoštevala načela sorazmernosti, saj bi bilo mogoče enake cilje doseči z manj invazivnimi ukrepi kot je omejitev dostopa na pristojne organe ali osebe z dokazanim upravičenim interesom.

Zato je Evropska komisija s 74. členom nove direktive spremenila 30. in 31. člen stare direktive na način, da je dostop do nekaterih podatkov iz RDL omejen na tiste osebe, ki izkažejo upravičen interes. Gre za dostop do podatkov vsaj o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu ter višini lastniškega deleža v lasti dejanskega lastnika. Gre za rešitev, ki mora biti v nacionalne pravne rede upoštevajoč novo direktivo implementirana najkasneje do 10. julija 2025 (kar je tudi predmet novele ZPPDFT-2C).

Vse ostale določbe iz nove direktive, ki so prav tako vezane na RDL (11., 12., 13. in 15. člen) pa je potrebno prenesti v nacionalni prav red v naslednjem roku za prenos, to je najkasneje do 10. julija 2026.

Pri pripravi novele ZPPDFT-2C smo sledili omenjenim rokom za prenos, kot jih določa nova direktiva, saj je to najprimernejša pot, da se tudi v praksi tehnično vzpostavijo vsi potrebni informacijski sistemi, na katerih temelji RDL, za nov sistem dostopa do podatkov.

Po noveli ZPPDFT-2C bo možen brezplačen dostop do določenih podatkov, kot so ti opredeljeni v 74. členu nove direktive, in sicer o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu ter višini lastniškega deleža v lasti dejanskega lastnika. A za razliko od obstoječega sistema, bo po noveli ZPPDFT-2C morala fizična ali pravna oseba izkazati upravičen interes za dostop do teh podatkov (kot je to naložila nova direktiva). Novela pa dodatno že navaja tudi določene primere, ko je upravičen interes podan že na podlagi samega zakona. V zakonodajnem postopku se je ne glede na to, da rok za prenos teh določb RDL še ni potekel, kot primer, ko imajo osebe zakonsko upravičen interes, opredeljuje tudi novinarje. Vsekakor prepoznavamo doprinos raziskovalnega novinarstva pri odkrivanju in preprečevanju pranja denarja, zato smo izkazali pripravljenost, da se določbe že v tokratni noveli dopolnijo na način, da bodo novinarji imeli upravičen interes že na podlagi zakona in da se jim čim manj administrativno obremenjujoče omogoča dosedanji dostop do RDL še v naprej. Verjamemo, da bo upravljavec RDL že ob uveljavitvi tokratne novele uspel zagotoviti tehnično rešitev, ki bo tak dostop zagotavljala še v naprej, po polnem prenosu pravil direktive glede RDL (10. julija 2026) pa se nadejamo, da bo dostop še bolj avtomatiziran.

S tokratno novelo se tako še ne prenaša ostalih členov nove direktive, ki se nanašajo na RDL, prenos katerih pa bo zahteval tehnično prenovo informacijskega sistema, na katerem temelji RDL pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ker so bili ti prilagoditveni postopki, ki terjajo čas, že predvideni ob sprejemu nove direktive, je tudi obdobje prenosa ostalih določb te direktive, vezanih na RDL (11., 12., 13. in 15. člen), daljše, to je do 10. julija 2026.

Po sprejetju novele ZPPDFT-2C bo torej dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov omogočen le osebam z upravičenim interesom, za nekatere kategorije bo že novela določila, da imajo z zakonom priznan upravičen interes. Upravičenega interesa pa ne bo potrebno še naprej seveda izkazati zavezancem za izvajanje ukrepov iz ZPPDFT-2 ter preiskovalnim in nadzornim organom, ki bodo še naprej ohranili polni dostop.

Mnenje KPK torej temelji na pravni ureditvi dostopa do podatkov iz RDL, kot ga ureja nova direktiva, ki pa še ni predmet popolnega prenosa po predlogu ZPPDFT-2C. Dokončni prenos pravil glede RDL bo izveden z novim zakonom, ki bo urejal področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pojasnjujemo pa, da tudi po dokončnem prenosu pravil glede RDL, kot ga ureja nova direktiva, ne bo veljalo, da oseb, ki so po 12. členu nove direktive opredeljene kot tiste, ki imajo upravičen interes že na podlagi zakona, ne bo potrebno preverjati. Tako se ne moremo strinjati z ugotovitvijo KPK, da se upravičencem iz 12. člena nove direktive postavlja zakonske ovire, ki v pravu EU nimajo pravne podlage. Če izpostavimo primer – zakonsko upravičen interes je podan na primer pri osebi, ki želi skleniti poslovno razmerje z določeno pravno osebo. Takšen upravičenec do dostopa do registra bo v vlogi vsekakor moral izkazati določene informacije, kar pomeni, da bo potrebno opraviti določeno preverbo. Prav tako bo potrebno opraviti preverbo, ali gre v konkretnem primeru res za osebo, ki ji že zakon daje upravičeni interes (na primer za novinarja). Tako ne moremo pritrditi ugotovitvi KPK, da imajo osebe iz 12. člena nove direktive pravni interes za dostop do informacij že po samem zakonu in ga v posebnem postopku ni treba preverjati. Vsekakor pa si bomo prizadevali za takšno zakonsko ureditev, da bodo takšne preverbe čim bolj avtomatizirane.

Zato je neutemeljena ugotovitev KPK, da je predlog novele ZPPDFT-2C v neskladju z veljavno pravno ureditvijo EU. Nikakor ne drži tudi trditev, da novela zmanjšuje možnost javnega nadzora in omejuje dostop do podatkov. Kot omenjeno, med drugim ostaja v veljavi še naprej poln dostop do RDL za zavezance za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, preiskovalne in nadzorne organe. Za ostale pa predlog novele zahteva izkaz upravičenega interesa, pri čemer predlog zakona za nekatere primere že konkretneje opredeljuje, kdaj je podan upravičen interes.

Zavračamo pa tudi navedbe glede zagotavljanja večje transparentnosti priprave in sprejemanja predpisov. V uvodu predloga zakona kot tudi v obrazložitvi predlaganih členov smo natančno navedli, katere spremembe je stara direktiva prinesla glede dostopanja do RDL. Novela je bila tudi predmet javne obravnave in medresorskega usklajevanja.