Upravljavci intenzivnih farm morajo spremljati vplive reje na okolje

Obveznost izhaja iz evropske zakonodaje, ki določa izvajanje najboljših razpoložljivih tehnik (BAT) za zmanjšanje emisij in učinkovitejše ravnanje z viri. Cilj ukrepov je zmanjševanje obremenitev zraka, tal in voda zaradi reje živali ter bolj trajnostno ravnanje z gnojem.

Poročati morajo upravljavci, ki presegajo zmogljivosti 40.000 mest za perutnino, 2.000 mest za prašiče pitance ali 750 mest za plemenske svinje.

Podatki zajemajo predvsem tri ključna področja: emisije amonijaka v zrak, vsebnost dušika in fosforja v gnoju ter porabo osnovnih virov v proizvodnem procesu. Amonijak iz reje živali pomembno prispeva k onesnaženju zraka s prašnimi delci in k zakisanju tal. Dušik in fosfor iz gnoja pa lahko povzročata evtrofikacijo voda. Zato BAT zahteve predpisujejo letno spremljanje emisij in optimizacijo postopkov reje za njihovo zmanjšanje.

V praksi morajo upravljavci spremljati porabo vode, elektrike, goriva, količino proizvedenega gnoja, število živali, pogine ter emisije amonijaka in prahu iz posameznih hlevov. Meritve in izračuni temeljijo na vhodnih podatkih o krmi, vrsti reje in načinu ravnanja z gnojem. Ti ukrepi omogočajo boljši nadzor nad snovnimi tokovi na kmetijah in so korak k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem.

Podatke nam morajo upravljavci zbirati ločeno po hlevih in vrstah živali ter jih letno poročati Agenciji za okolje.

Redno spremljanje okoljskih kazalnikov in prilagajanje reje predpisanim BAT standardom prispeva k varovanju zraka, tal in voda ter zmanjšuje vpliv intenzivne reje na podnebje in zdravje ljudi. Tako se postopoma uveljavljajo bolj trajnostni načini pridelave hrane ob hkratnem varovanju naravnih virov.