Upravljavci intenzivnih farm morajo spremljati vplive reje na okolje
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje bo na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Obveznost izhaja iz evropske zakonodaje, ki določa izvajanje najboljših razpoložljivih tehnik (angleško best available techniques - BAT) za zmanjšanje emisij in učinkovitejše ravnanje z viri. Cilj ukrepov je zmanjševanje obremenitev zraka, tal in voda zaradi reje živali ter bolj trajnostno ravnanje z gnojem.
Podatki zajemajo predvsem tri ključna področja: emisije amonijaka v zrak, vsebnost dušika in fosforja v gnoju ter porabo osnovnih virov v proizvodnem procesu. Amonijak iz reje živali pomembno prispeva k onesnaženju zraka s prašnimi delci in k zakisanju tal. Dušik in fosfor iz gnoja pa lahko povzročata evtrofikacijo voda. Zato BAT zahteve predpisujejo letno spremljanje emisij in optimizacijo postopkov reje za njihovo zmanjšanje.
V praksi morajo upravljavci spremljati porabo vode, elektrike, goriva, količino proizvedenega gnoja, število živali, pogine ter emisije amonijaka in prahu iz posameznih hlevov. Meritve in izračuni temeljijo na vhodnih podatkih o krmi, vrsti reje in načinu ravnanja z gnojem. Ti ukrepi omogočajo boljši nadzor nad snovnimi tokovi na kmetijah in so korak k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem.
Podatke nam morajo upravljavci zbirati ločeno po hlevih in vrstah živali ter jih letno poročati Agenciji za okolje.
Redno spremljanje okoljskih kazalnikov in prilagajanje reje predpisanim BAT standardom prispeva k varovanju zraka, tal in voda ter zmanjšuje vpliv intenzivne reje na podnebje in zdravje ljudi. Tako se postopoma uveljavljajo bolj trajnostni načini pridelave hrane ob hkratnem varovanju naravnih virov.
Avtor: fitilia.com