Poročilo o stanju na stanovanjskem področju za namene priprave nacionalnega stanovanjskega programa

Poročilo obsega različne demografske spremembe, regionalne razlike na stanovanjskem področju, gibanja v številu stanovanj, gradbenih dovoljenj in trende v najemu stanovanj. Vključeni so tudi podatki o potrebah po stanovanjih glede na demografske projekcije ter ključne ugotovitve o stanju na stanovanjskem področju v Sloveniji.

Poročilo Sinteza ključnih dinamik in trendov na stanovanjskem področju za pripravo Nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2036 med drugim izpostavlja izrazite demografske spremembe. Delež starejših prebivalcev v Sloveniji se povečuje, medtem ko delež mladih in delovno aktivnih upada. Povprečna starost prebivalcev je visoka, ob tem pa narašča tudi koeficient starostne odvisnosti, zlasti v skupini starejših. Vzporedno z omenjenimi trendi se zmanjšuje tudi število družin z otroki, medtem ko se povečuje število gospodinjstev brez otrok. Povprečno število otrok na družino ostaja nizko, kar vpliva na dolgoročne potrebe po drugačnih stanovanjskih rešitvah.

Na področju gradbeništva poročilo ugotavlja, da se je v zadnjih letih povečalo število izdanih gradbenih dovoljenj, predvsem za stanovanjske stavbe, kar kaže na rast gradbene aktivnosti. Hkrati se povečuje tudi število dokončanih stanovanj, in sicer zlasti v novogradnjah. Najizrazitejša rast je zaznana pri večjih in prostornejših stanovanjih.

Kar zadeva razmerje med lastništvom in najemom stanovanj, večina prebivalcev Slovenije še vedno živi v lastniških stanovanjih, vendar se njihov delež postopno zmanjšuje. Narašča število najemnih stanovanj, pri čemer je opazen porast predvsem v večstanovanjskih stavbah. Hkrati se povečuje tudi delež manjših najemnih enot, zlasti v enostanovanjskih stavbah.

Poročilo opozarja tudi na nekatere izrazite stanovanjske probleme. Število prebivalcev, ki bivajo v prenaseljenih stanovanjih, se povečuje, predvsem med mladimi, gospodinjstvi z nižjimi dohodki in najemniki. Mnoge družine, zlasti enostarševske in tiste v najemnih stanovanjih, se soočajo s slabimi stanovanjskimi pogoji, vključno s pomanjkanjem dnevne svetlobe in ustrezne infrastrukture.

Stanovanjski stroški ostajajo pomemben izziv. Čeprav večina prebivalcev ni preobremenjena s temi stroški, so najemniki v tržnem sektorju pri tem najbolj ranljivi. Število oseb, ki so preobremenjene s stanovanjskimi stroški, sicer upada, vendar v določenih skupinah, zlasti med nižje dohodkovnimi, problem ostaja izrazit.

Podatki kažejo tudi na zmanjšanje energetske revščine, a določene skupine, kot so starejši posamezniki v enočlanskih gospodinjstvih, ostajajo med najbolj prizadetimi. Energijska revščina je pogosto prisotna tudi v gospodinjstvih z nizkimi prihodki in med najemniki.

Na trgu nepremičnin se nadaljuje trend naraščanja cen stanovanjskih nepremičnin. Kljub temu se število prodajnih transakcij zmanjšuje. To pomeni, da se stanovanj in hiš prodaja manj, a po višjih cenah, kar vpliva na dostopnost bivanjskih rešitev za različne skupine prebivalstva.

Poročilo Sinteza ključnih dinamik in trendov na stanovanjskem področju za pripravo Nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2036 je pripravil Urbanistični inštitut Republike Slovenije, vodja projekta je Boštjan Kerbler.

Ugotovitve, zbrane v poročilu, so del širše analize, ki vključuje več povezanih poročil, ki se osredotočajo na stanje, trende in predvidene potrebe po stanovanjih ter so na voljo v dokumentih spodaj.