Od statične ogroženosti do sodobnega kulturnega prostora: prenova grajske žitnice na Ptuju

Projekt so v slavnostni dvorani ptujskega gradu predstavili državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič ter predstavnika projektantov iz arhitekturnega biroja Styria Arhitektura Davor Fistrič in Boštjan Švent.

Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar je na predstavitvi med drugim poudaril: »Projekt celovite prenove grajske žitnice in ureditev grajskega hriba na Ptuju je eden ključnih projektov države na področju kulture v tem mandatu. Ptujski grajski kompleks je eden od največjih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti države. Vrednost investicije, s katero bo Ministrstvo za kulturo žitnico prenovilo v sodoben arheološki muzejski depo, znaša osem milijonov evrov. Zagotovili smo jih iz Programa evropske kohezijske politike. Za ureditev grajskega hriba pa smo zagotovili še dodatne štiri milijone evrov, in sicer iz Sklada za obnovo Slovenije. Z obnovo bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pridobil 3930 kvadratnih metrov novih neto površin za ogledne depoje, lapidarij, razstavne in spremljevalne prostore. Tako bomo zagotovili celovito hrambo, varovanje in predstavitev izjemne arheološke dediščine rimskega Ptuja.«

Gradnja se bo začela ob koncu letošnjega leta, zaključek del pa je predviden v začetku leta 2027. 

Sočasno bomo z obnovo žitnice uredili tudi grajski hrib, na katerem bo z različnimi krajinsko-arhitekturnimi in inženirskimi ukrepi vzpostavljena dolgoročna varnost območja pred plazenjem in posledicami močnih padavin. Ureditev hriba bo omogočila boljšo dostopnost gradu in njegovo vpetost v mestno tkivo, kar bo pomembno prispevalo k povezavi dediščine z vsakdanjim življenjem mesta. Vrednost te investicije je štiri milijone evrov.

Pomen celovite obnove grajske žitnice

Namen prenove grajske žitnice na Ptuju je trajna in sodobna preobrazba enega najpomembnejših grajskih gospodarskih objektov v Sloveniji v reprezentativen prostor za hrambo, varovanje in predstavitev arheološke dediščine nacionalnega pomena. Grajska žitnica je del ptujskega grajskega kompleksa, z njim pa upravlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki hrani eno najbogatejših arheoloških zbirk v Sloveniji, zlasti iz časa rimske Poetovione. 

S prenovo bomo zagotovili varne in sodobne depojske pogoje za dolgoročno hrambo dragocenega arheološkega gradiva in njegovo predstavitev javnosti v oglednem depoju in razstavnih prostorih. Grajsko žitnico bomo na novo aktivirali kot del muzejskega kompleksa na Ptujskem gradu, kjer bodo obiskovalci deležni široke predstavitve zgodovine Ptuja. 

Na Ministrstvu za kulturo z investicijo izpolnjujemo cilje razvojnih politik na področju trajnostnega upravljanja kulturne dediščine, decentralizacije kulturne infrastrukture ter podpore muzejski dejavnosti v regijah.

Prenova grajske žitnice na Ptuju je eden tehnično najzahtevnejših projektov na področju prenove kulturne dediščine v Sloveniji. Objekt je zaradi svoje starosti in konstrukcijskih značilnosti močno poškodovan in statično ogrožen. 

Največji izziv pri prenovi predstavlja dejstvo, da je stavba vidno nagnjena – vzdolžni zidovi so nagnjeni za tri stopinje, kar pomeni zamik več kot pol metra, osrednji del venca pa je tlorisno izmaknjen za skoraj en meter. Te deformacije so posledica stoletij trajajočega delovanja zemeljskih pritiskov, neenakomernega posedanja stavbe in odsotnosti ustreznega temeljenja. 

Temeljna konstrukcija objekta je neenotna, v zidovih se prepletata opeka in lomljen kamen, dodatna statična negotovost pa izhaja iz dejstva, da je bila v 80. letih prejšnjega stoletja odstranjena ena celotna etaža, s čimer je bilo porušeno prvotno ravnotežje. Vse to je zahtevalo: 

• natančne in prilagojene statične analize, 
• načrtovanje posebnih sanacijskih ukrepov, kot so:
  • dodatno temeljenje, 
  • ojačitve zidov, 
  • utrditve v območju novih konstrukcij, strojnice in dvigala,
  • mehanske zaščite z obrobnimi konstrukcijami. 

Potrebne analize in ukrepi so bistveno vplivali na potek priprave projektne dokumentacije, ki smo jo večkrat revidirali, usklajevali z varstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine in nadgrajevali z vidika sodobnih varnostnih, funkcionalnih in okoljskih standardov. 

Zaradi kompleksnosti objekta je bilo treba hkrati paziti na tehnično izvedljivost in minimiziranje posegov v izvirno konstrukcijo. To je sicer podaljšalo pripravo izvedbene dokumentacije, a je hkrati zagotovilo, da je predlagana rešitev kakovostna in celovita, da bo stavbi zagotovila statično stabilnost, uporabnost in spoštovanje njene dediščinske vrednosti.

Pridobitve za Ptuj, muzej in obiskovalce

S prenovo grajske žitnice na Ptuju bo država uredila sodobne, dostopne razstavne ter depojske prostore, ki bodo prvič v zgodovini Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož omogočili sistematično, pregledno in javnosti dostopno predstavitev bogate arheološke dediščine Spodnjega Podravja in še posebej rimske Poetovione, ki je bila najpomembnejše rimsko mesto na območju današnje Slovenije. 

V pritličju in kleti bo vzpostavljen lapidarij, v katerem bodo na sodoben način predstavljeni monumentalni rimski kamniti spomeniki, vključno z Orfejevim spomenikom, tretjim mitrejem in drugimi ključnimi najdbami. Zgornje etaže bodo namenjene drobnemu arheološkemu gradivu, urejenemu po principu oglednega depoja. To pomeni, da bo javnost imela neposreden vpogled v sicer skrito zakulisje muzealskega dela. Prostor bo hkrati opremljen za občasne razstave, izobraževalne vsebine in dogodke z lokalnimi kulturnimi akterji in raziskovalci. 

Muzej bo z obnovo pridobil ustrezne prostorske pogoje za hrambo arheološke dediščine, ki jih do zdaj ni imel, hkrati pa bo lahko razširil svojo dejavnost in dostopnost do zbirk. Za mesto Ptuj prenova pomeni okrepitev njegove identitete kot najstarejšega mesta v Sloveniji, okrepitev muzejske infrastrukture in pomemben prispevek k razvoju kulturnega turizma.

Projekt bo primer dobre prakse celovitega, odgovornega in trajnostnega upravljanja kulturne dediščine ter podpore razvoju regij skozi vlaganja v kulturo, znanje in skupno izkušnjo zgodovine. Žitnica bo s tem postala ne le prenovljen objekt, temveč živo stičišče zgodovine, strokovnosti in sodobne interpretacije naše preteklosti.

Celovita krajinska ureditev grajskega hriba

Projekt celovite krajinske ureditve ptujskega grajskega hriba vključuje številne ukrepe za povečanje odpornosti območja pred plazovi in ekstremnimi vremenskimi pojavi. Gre za celovito krajinsko ureditev grajskega hriba, vključno s sanacijo grajskega obzidja, z utrjevanjem brežin in zasaditvami proti plazenju, z ureditvami odvodnjavanja, pešpoti in dostopov, namestitvijo urbane opreme in zagotovitve požarne varnosti. Trenutno pripravljamo dokumentacijo za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije. Za celovito krajinsko ureditev je na voljo štiri milijone evrov, sredstva pa so zagotovljena v okviru Sklada za obnovo Slovenije. Dela morajo biti v skladu z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov zaključena do leta 2028.

Kulturni in zgodovinski pomen žitnice

Grajska žitnica na Ptuju je bila zgrajena v 18. stoletju in dopolnjena z značilnimi oporniki v 19. stoletju. Predstavlja enega najpomembnejših gospodarskih objektov v grajskih kompleksih v Sloveniji in je naša največja historična žitnica. Njena velikost, prostorska zasnova in izjemna umeščenost na grajskem hribu jasno pričajo o gospodarski moči nekdanjih ptujskih grajskih gospodov. Žitnica, ki je bila nekoč ključen sestavni del oskrbovalnega sistema gradu in širše regije, je danes edinstven arhitekturni pričevalec baročnega kmetijskega gospodarstva in funkcionalnega stavbarstva tega obdobja. S svojo monumentalno prisotnostjo in dolgo zgodovino predstavlja ključen del kulturne dediščine ter pomemben arhitekturni člen v prostoru Ptuja. Objekt ima kot del kompleksa Ptujskega gradu status kulturnega spomenika državnega pomena. Zaradi svoje velikosti, starosti in vpetosti v širši zgodovinski kontekst regije ima stavba izjemno vrednost ne le za Ptuj, temveč tudi za celotno Slovenijo. Prenova je ključna za ohranitev tega pomembnega spomenika, hkrati pa bo omogočila novo življenje stavbi kot prostoru za hrambo, predstavitev in interpretacijo arheološkega bogastva regije.