Varnost in zdravje pri delu: Slovenija na poti do varnejših delovnih mest

Leta 2018 je Slovenija sprejela Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027, ki predstavlja temeljni strateški dokument na tem področju. Resolucija nastaja kot odgovor na sodobne izzive in spremembe v delovnem okolju – od tehnoloških inovacij do demografskih sprememb in novih oblik dela. Ključni namen dokumenta je povezovanje vseh deležnikov v sistemu varnosti in zdravja pri delu ter ustvarjanje takega delovnega okolja, ki skozi celotno delovno dobo ohranja zdravje zaposlenih.

Konkretni cilji za varnejše delo

Resolucija postavlja jasne, merljive cilje. Prvi strateški cilj je ambiciozen: zmanjšanje števila nezgod pri delu za 20% do leta 2027. Poleg tega se strategija osredotoča na varno uporabo nevarnih kemičnih snovi, njihovo nadomeščanje z varnejšimi alternativami ter kakovostno izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu.

Kaj je nezgoda pri delu?

Po slovenski zakonodaji je nezgoda pri delu opredeljena kot nepredviden dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi med opravljanjem dela ali izvira iz dela in povzroči poškodbo delavca. Ta definicija iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je pomembna za razumevanje in beleženje poklicnih tveganj.

Vrste nezgod pri delu

Na delovnem mestu lahko pride do različnih vrst nezgod, ki jih lahko razvrstimo v različne kategorije:

• Zdrsi, spotiki in padci sodijo med najpogostejše nezgode pri delu. Do njih lahko pride, ko zaposleni zdrsne na mokri podlagi, se spotakne ob oviro ali pade zaradi neravne površine. Tudi slaba osvetlitev in nered na delovnem mestu povečujeta tveganje za takšne nezgode.
• Do nezgode z delovno opreme pride, ko se zaposleni poškoduje pri delu z delovnimi stroji, orodji ali drugo opremo. Vzroki so lahko okvara opreme, pomanjkanje ustreznega usposabljanja ali neustrezni varnostni ukrepi.
• Do požarov in eksplozij na delovnem mestu pride zaradi nepravilnega ravnanja z vnetljivimi snovmi, okvarjene opreme ali pomanjkljivih varnostnih ukrepov.
• Prometne nezgode se zgodijo, ko je zaposleni udeležen v nesreči med vožnjo službenega vozila. Do njih lahko pride zaradi pomanjkanja usposobljenosti, utrujenosti ali motenj med vožnjo. Poškodbe so lahko blažje, kot so ureznine in udarnine, ali pa zelo hude – med drugim poškodbe hrbtenjače, travmatske poškodbe možganov ali celo smrt.

 Vzroki za nezgode pri delu

Vzroki za nezgode pri delu so lahko različni:

• pomanjkanje usposabljanja,
• neustrezna delovna oprema,
• slabi varnostni standardi,
• pomanjkanje komunikacije,
• utrujenost,
• stres…

Poleg navedenih vzrokov lahko k nezgodam prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so slaba ergonomija, neustrezno vzdrževanje opreme in prostorov ter nevarne delovne razmere. Delodajalci morajo k varnosti pristopiti proaktivno, pravočasno prepoznavati morebitne nevarnosti in jih ustrezno odpravljati, da zagotovijo varno delovno okolje za vse zaposlene.

Zanimivi podatki iz Poročila o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2024 

V letu 2024 so inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu ugotovili 9.396 kršitev. Med vsemi ugotovljenimi kršitvami izstopajo kršitve, ki se nanašajo na postopke ocenjevanja tveganj, na urejenost in varnost delovnih mest na prostem, še zlasti na gradbiščih, ter glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev. V zvezi z ocenjevanjem tveganj je bilo v letu 2024 ugotovljenih skoraj 25 % kršitev v primerjavi z vsemi kršitvami, največ glede neustrezne vsebine.

V planskem letu (2024) smo na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo s področja varnosti in zdravja pri delu prejel 1.300 prijav, katere so bile obravnavane. Večina se je nanašala na nepravilnosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu, v določenem obsegu pa so bile odstopljene tudi drugim pristojnim organom.

Delodajalci so za leto 2024 prijavili 14.349 nezgod v zvezi z delom delavcev, med katerimi tudi 16 smrtnih in 916 težjih. Inšpektorat poleg nezgod pri delu beleži in spremlja tudi prijavljene nevarne pojave na delovnih mestih, ki imajo za posledico večjo materialno škodo ali neposredno ogrožajo življenje in zdravje delavcev pri delu. V letu 2024 so delodajalci prijavili 47 nevarnih pojavov. Delodajalci v letu 2024 na inšpektorat podali sedem prijav ugotovljenih poklicnih bolezni.

Nezgode pri delu

Delodajalci so preko sistema SPOT prijavili 14.349 vseh nezgod pri delu, ki so se zgodile v letu 2024. 12.383 nezgod se je zgodilo na običajnem delovnem mestu, 606 pa na začasnem delovnem mestu. Prijavljenih je bilo tudi 26 nezgod, katere so se zgodile v povezavi z opravljanjem dela na domu. 318 nezgod se je zgodilo na napotenem delovnem mestu v tujini, 368 na službeni poti in 103 na poti na delo ali z dela (prevoz, ki ga organizira delodajalec). Za preostale nezgode v prijavah ni bilo opredeljeno mesto nastanka nezgode. Brez nezgod, ki so se zgodile na poti na delo ali z dela (prevoz, ki ga organizira delodajalec) je bilo od 14.246 prijavljenih nezgod 16 smrtnih nezgod, 13.314 lažjih nezgod in 916 težjih nezgod.

V letu 2023 so delodajalci prijavili 14.543 vseh nezgod pri delu. Od tega je bilo prijavljenih 19 smrtnih nezgod, 973 težjih nezgod in 13.551 lažjih nezgod. Na običajnem delovnem mestu se je zgodilo 12.446 nezgod, 626 pa na začasnem delovnem mestu. V povezavi z opravljanjem dela na domu je bilo prijavljenih 22 nezgod, v zvezi z opravljanjem dela v tujini 358 nezgod, 423 na službeni poti in 98 na poti na delo ali z dela, ko naj bi prevoz organiziral delodajalec.