Mag. Dejan Židan: »Univerzitetni šport ima ključno vlogo pri razvoju mladih«

Svetovne univerzitetne igre so največje mednarodno večpanožno tekmovanje za študentke in študente, ki poleg športnega vidika vključujejo tudi izobraževalne in kulturne vsebine. Igre predstavljajo pomembno priložnost za mednarodno sodelovanje in izmenjavo izkušenj mladih iz različnih držav.

Slovensko delegacijo bo sestavljalo 60 športnic in športnikov, ki bodo tekmovali v osmih športnih panogah. Skupaj s strokovnim osebjem reprezentanca šteje 80 članov, kar predstavlja pomembno povečanje v primerjavi z nastopom na igrah leta 2023 v Chengduju na Kitajskem.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport sistematično podpira razvoj univerzitetnega športa v okviru letnega programa športa. Sofinancirajo se celoletni programi obštudijskih športnih dejavnosti, športne prireditve ter udeležba na mednarodnih tekmovanjih pod okriljem FISU in EUSA.

Državni sekretar mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru poudaril pomen športa, ki prispeva h kakovosti študija in krepitvi vrednot med mladimi: »Univerzitetni šport je pomemben del izobraževalnega okolja. Zato bomo tudi v prihodnje podpirali pogoje, ki mladim omogočajo redno športno dejavnost med študijem in udeležbo na tekmovanjih na najvišji ravni.«

S podporo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance, Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, Slovenske univerzitetne športne zveze ter Strokovnega sveta za šport Republike Slovenije je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v okviru novele Zakona o visokem šolstvu, ki je trenutno v zakonodajnem postopku, prvič sistemsko vključilo šport kot podporno dejavnost v okviru javne službe visokega šolstva.

Visokošolski zavodi bodo morali študentom omogočiti redno športno dejavnost, zlasti v prvem letniku študija. Zakonodajni predlog je že prestal obravnavo na matičnem delovnem telesu Državnega zbora, sprejem pa je predviden julija.

Po podatkih Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je danes športno aktivnih le še 14 odstotkov študentk in študentov, medtem ko jih je bilo v preteklosti, ko je bil šport še del predmetnika, aktivnih kar 64 odstotkov.

Ministrstvo zato v okviru novega Nacionalnega programa športa za obdobje 2026–2035 med strateške cilje uvršča tudi:

• povečanje obsega obštudijske športne dejavnosti,
• zagotavljanje pogojev za redno športno udejstvovanje med študijem,
• ter večjo udeležbo študentov na univerzitetnih tekmovanjih doma in v tujini.

Po sprejemu programa bodo ukrepi podrobneje opredeljeni v izvedbenem načrtu.

Ministrstvo vsem članicam in članom slovenske univerzitetne reprezentance želi uspešen nastop na igrah v Porurju ter obilo športnih in osebnih uspehov.