Slovenska delegacija na zasedanju Mešane slovensko-madžarske komisije za državno mejo na Madžarskem

Državno območje (teritorij) je eden osnovnih elementov države, ki določa območje njene suverenosti in teritorialno območje jurisdikcije države. Določa ga državna meja, to je črta oziroma ploskev nepravilne oblike, ki omejuje površino tal, zračni prostor in podzemlje, ki sestavljajo območje države. Z geodetskega stališča je državna meja lomljena črta, ki jo v lomih na terenu označimo z mejnimi znaki, geodetsko izmerimo in evidentiramo ter grafično prikažemo na kartografskih podlagah.

Državne meje so danes praviloma določene z ustreznimi meddržavnimi pogodbami, ki so največkrat rezultat dolgotrajnih pogajanj. Kadar se državne meje določajo sporazumno, običajno obstajata dve ali tri faze same vzpostavitve meje. Tem fazam sledi še četrta faza, in sicer vzdrževanje in obnova državne meje. Četrta faza se začne, ko je državna meja označena na terenu, in obsega vzdrževanje in obnovo državne meje in se izvaja na podlagi meddržavnih sporazumov. Za to je pristojna Mešana komisija, v katero obe vladi imenujeta svojo delegacijo. Naloge Mešane komisije pri vzdrževanju kopenske meje so:

• kontrola položaja mejnih znakov, obnavljanje obstoječih in postavljanje novih mejnih znakov na mesta uničenih ter dopolnilno označevanje državne meje,
• vnovična izmera posamičnih mejnih znakov in delov mejne črte, kadar se pokaže potreba,
• vzdrževanje mejne dokumentacije v ažurnem stanju,
• izvajanje drugih ukrepov v zvezi z vzdrževanjem državne meje.

Mešana komisija ustanovi Mešano tehnično skupino in Mešano strokovno skupino. Mešana tehnična skupina izvaja terenska dela, je stalna, njen vodja pa je geodetski strokovnjak. Mešana strokovna skupina se imenuje po potrebi za izvedbo točno določene naloge. Profil strokovnjakov v skupini je odvisen od naloge, zaradi katere je bila skupina ustanovljena. Mešana komisija sprejme tudi letni plan del na državni meji. Uporabljeni materiali za mejne znake se namreč zaradi delovanja naravnih sil in tudi človeške malomarnosti sčasoma obrabijo, poškodujejo ali uničijo. Zato se izvaja periodična kontrola (vzdrževanje in obnova) državne meje. Vsaka država v skladu z dogovorom skrbi za določene odseke (sektorje) državne meje.

Geodetska uprava državno mejo označi, vzdržuje in obnavlja v skladu z mednarodnimi pogodbami in vodi evidenco državne meje v skladu s področno zakonodajo. V evidenci državne meje se vodijo in vzdržujejo podatki o mejnih točkah, ki definirajo državno mejo Republike Slovenije. Podatki služijo za grafični prikaz poteka državne meje, za uskladitev podatkov zemljiškega katastra in registra prostorskih enot z državno mejo. Konkretno evidenca državne meje vsebuje: številke točk državne meje, sektor državne meje, način označitve točk državne meje in podatke o oznakah ter koordinate točk v državnem koordinatnem sistemu in koordinatnem sistemu sosednje države. Z državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko imamo skupno dokumentacijo, ki jo sestavljajo: opis meje, seznam koordinat in mejni načrt. Meja z Republiko Hrvaško pa je določena na podlagi arbitražnega sporazuma.

Skupna dolžina državne meje Republike Slovenije je 1.355,59 km. Od tega je dolžina meje na morju 47,59 km. Državna meja je v naravi označena s posebnimi mejnimi znaki, predpisanimi z meddržavnimi pogodbami (glavni, posebni, pomožni mejni znaki). Za oznake se uporabljajo mejniki, marmorne plošče, kovinski čepi, naravne skale).

Člani Mešanih komisij se redno letno srečujejo na zasedanjih, kjer se obravnavajo opravljena dela za potrebe obnavljanja, označevanja in vzdrževanja državne meje, potrjujejo plani ter rešujejo/usklajujejo odprte zadeve (npr. gradnja infrastrukture v obmejnem pasu).

V času od 21. maja 2025 do 23. maja 2025 je tako v Szekszardu na Madžarskem potekalo redno letno zasedanje Mešane slovensko – madžarske komisije. Zasedanja Mešane komisije se je udeležila slovenska delegacija v sestavi: dr. Klemen Medved, predsednik (Geodetska uprava Republike Slovenije - GURS), Primož Koštrica (Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve - MZEZ), Petra Sošić (Ministrstvo za notranje zadeve - MNZ, Policija) kot člana delegacije, Janez Narobe kot vodja Mešane strokovne skupine in Magda Berden kot tolmačka. Na 31. rednem zasedanju Mešane komisije so člani obeh delegaciji obravnavali poročila vodij Mešane strokovne in Mešane delovne skupine o opravljenih terenskih delih v letu 2024 na skupni državni meji. Opravljena dela so se nanašala na deveto periodično kontrolo mejnih znakov, ki sta jih opravili obe strani. Obravnavale so se poškodbe na mejnih znakih, dela v zvezi s čiščenjem vegetacije na državni meji, ter primeri odkritih napak v mejni dokumentaciji, ki jih bo potrebno popraviti in dokumentirati v dokumentu »Dopolnitve in spremembe v mejnih dokumentih«. Obravnavali in potrdili so tudi plan terenskih del, ki ga bosta slovenska in madžarska stran izvedli v okviru devete periodične kontrole v letu 2025. O zasedanju se vodi podroben zapisnik, ki ga tudi potrdi Vlada RS na eni od prihodnjih sej.

Pri tem se je potrebno zavedati, da strokovnjaki Geodetske uprave redno izvajajo terenska dela na državni meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Tako je bilo npr. v letu 2024 opravljeno 89 človek/dni terena samo na slovensko-madžarski državni meji. Naloge v pristojnosti strokovnjakov so:

• preverja, vzdržuje in obnavlja se mejne znake;
• z izmero kontrolira in označuje mejne znake;
• geodetsko zavaruje potek meje;
• vzpostavi jasno vidnost poteka meje v naravi;
• izdela dopolnilno mejno dokumentacijo.

V praksi se tako izvajajo predvsem naslednja dela:

• preveri pravilen položaj mejnih znakov in jih, če je to potrebno, postavi na pravo mesto;
• mejne znake, ki so nagnjeni, pogreznjeni ali preveč vzdignjeni, zravna ali postavi v pravilen položaj;
• poskrbi za dobro vidnost mejnih znakov in popravi morebitne napačne napise na posameznih mejnih znakih (kratice, smerne puščice, številke, morebitne podatke o oddaljenosti);
• popravi ali obnovi poškodovane mejne znake;
• manjkajoče mejne znake nadomesti z novimi;
• če potek državne meje ni dovolj prepoznaven, postavi dodatne mejne znake;
• če je potrebno ali smotrno, direktno označitev mejne črte spremeni v indirektno ali obratno ter zamenja tip mejnega znaka;
• ogrožene mejne znake prestavi na varno mesto;
• ustrezno označi potek državne meje na mostovih, v predorih in po potrebi v rudnikih in drugih zgradbah in objektih;
• na mestih, kjer državna meja prečka železniške proge, ceste ali daljnovode, postavi ustrezne mejne znake, če je to potrebno;
• popravljene, obnovljene ter dodatno postavljene mejne znake opremi po predpisih;
• opravi potrebne meritve za zavarovanje položaja dodatno postavljenih ali na drugo mesto prestavljenih mejnih znakov.