1. julij: nadaljnji koraki v vzpostavitvi novega stebra socialne države
Zakonodajna in izvedbena podstat storitev dolgotrajne oskrbe
Dolgotrajna oskrba je največji korak v gradnji socialne države od osamosvojitve do danes, predstavlja nov steber socialnega varstva in terja izgradnjo celovitega sistema. Vstop v prehodno obdobje za izvajanje dveh ključnih storitev je od Ministrstva za solidarno prihodnost zato terjal poltretje leto priprav in vzpostavitev predhodnih nujnih podlag - v zakonodaji in na terenu. Poleg kompleksnih zakonodajnih rešitev z oblikovanjem krovnega Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) in dveh njegovih nadgradenj je tako področje dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva v napoved novega sistema terjalo nujne predhodne ukrepe in politike, ki jih je ministrstvo že uspešno vzpostavilo:
- Rekordna okrepitev gradnje javne socialnovarstvene infrastrukture s 300 milijoni evrov naložb v gradnjo in prenovo domov starejših na več kot 60 lokacijah
- Kadrovski zakon z rešitvami za delovne pogoje, štipendije, tuje delavce in prostovoljstvo,
- Vzpostavitev mreže vstopnih točk pri centrih za socialno delo
- Zelo uspešna vzpostavitev prve pravice dolgotrajne oskrbe - oskrbovalec družinskega člana - danes je v pravico vključenih 1.600 novih uporabnikov
- Izboljšanje plač zaposlenih v domovih za starejše občane (DSO) s kritjem stroškov plačne reforme in dodatkov,
- Omejitev cene nastanitve v domovih na višino zajamčene pokojnine (781 evrov),
- Vzpostavitev klicnega centra 114 za podporo uporabnikom (že več kot 2600 klicev),
- Ukrepi proti nasilju nad starejšimi, ki vključujejo krizne namestitve, zbiranje podatkov, izobraževanja in pomoč žrtvam.
Dolgotrajna oskrba na domu
Dolgotrajna oskrba na domu omogoča, da uporabniki prejemajo storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstvene nege v lastnem domu. Obseg storitev je odvisen od ocenjene kategorije potreb (od 20 do 110 ur mesečno), vse pa so financirane iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
E-oskrba
Storitev e-oskrba vključuje pametne tehnologije in podporne storitve, ki omogočajo večjo varnost in samostojnost uporabnikov (osebni alarmi, senzorji, GPS in podobno). Storitev je sofinancirana v višini 31 evrov. Poleg tega je predvideno tudi sofinanciranje začetnega stroška za opremo.
Prehod v novo fazo uveljavljanja zakona prinaša odgovornost za vse deležnike: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot sistemski nosilec, lokalne skupnosti kot nosilke v lokalnih okoljih, izvajalske organizacije na terenu in centri za socialno delo kot točke prvega stika z uporabnicami in uporabniki.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ob tem poudarja: »Naš skupni cilj je živ, javno financiran sistem, ki bo dosegel 70.000 uporabnikov dolgotrajne oskrbe v nekaj letih. Današnji dan je v tem programu pomemben mejnik.«
Zapleti v vzpostavljanju tako ogromne mreže so neizogibni, sploh ob upoštevanju dejstva, da je sistemsko kolesje dolgotrajne oskrbe rjavelo 30 let. Razumemo, da prav zato v javnosti prihaja do mere neučakanosti, a vpleteni vlagajo izjemne napore, da bo sistem čim prej zaživel in bodo storitve univerzalno dostopne za vse, ki jih potrebujejo.
Naslednji korak v implementaciji določb zakona o dolgotrajni oskrbi bo vzpostavitev pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka. Obe prihajata s 1. decembra 2025.
Odgovori na vsa vprašanja v zvezi z dolgotrajno oskrbo so občankam in občanom na voljo na številki vladnega klicnega centra 114 in na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo pri centrih za socialno delo.