Slovenija ambiciozno v digitalno prihodnost: objavljeno poročilo o stanju digitalnega desetletja

Slovenija se v poročilu uvršča med države z visoko stopnjo ambicioznosti – vseh 13 nacionalnih ciljev je popolnoma usklajenih s cilji EU do leta 2030. Kar 63 % ciljev sledi načrtovani časovnici, Slovenija pa je že naslovila 82 % priporočil Evropske komisije iz leta 2024. Med ključnimi dosežki izstopajo znatno povečana pokritost z omrežjem 5G, vključno z ruralnimi območji, ter vztrajna rast zmogljive optične infrastrukture. Poleg tega poročilo izpostavlja napredek na področju umetne inteligence, kjer se je delež podjetij, ki jo uporabljajo, od leta prej skoraj podvojil. Slovenija ostaja zelo aktivna na področju strateških tehnologij, kot so kvantno računalništvo, polprevodniki, oblačne storitve in umetna inteligenca. 

Pomemben poudarek je tudi na digitalnih javnih storitvah, ki so v Sloveniji dostopne in blizu evropskega povprečja, tako za državljane kot za podjetja.  

V priporočilih za izboljšanje Evropska komisija Slovenijo spodbuja, naj pospeši ukrepe za podporo malim in srednjim podjetjem pri uvajanju naprednih tehnologij oz. ukrepe, ki bodo prispevali k višji stopnji digitalne zrelosti malih in srednjih podjetij. Na ta izziv je v svojem Poročilu Kakovost življenja v Sloveniji letos opozoril že UMAR, ki ugotavlja, da ima v Sloveniji težave z digitalno preobrazbo vse več podjetij, hkrati pa jo obravnavajo kot vse manj pomembno. “Delež slovenskih podjetij, ki po raziskavi SURS (2024e) meni, da digitalna preobrazba za njih ni bistvena oz. relevantna za uspešno poslovanje, se namreč povečuje: med majhnimi podjetji je bilo leta 2024 takšnih 53 % (oz. 4 o. t. več kot leta2021), med srednje velikimi 51 % in kar 18 o. t. več kot leta 2021, med velikimi pa četrtina (oz. 6o. t. več kot 2021).” 

Poročilo opozarja tudi na pomanjkanje osnovnih in naprednih digitalnih spretnosti v populaciji, vendar to leto na tem področju ne ponuja novih podatkov, saj  se ti zbirajo le vsaki dve leti. Slovenija je sicer že začela z reformo izobraževalnega sistema, ki predvideva vključevanje digitalnih kompetenc v učne načrte, kar naj bi dolgoročno prispevalo k izboljšanju stanja. Dodatno je v letošnjem poročilu za Slovenijo posebej izpostavljena nizka zastopanost IKT-strokovnjakov.  

Z revidirano nacionalno strategijo Digitalna Slovenija 2030, ki vključuje 81 ukrepov v vrednosti 685 milijonov evrov oziroma 1,02 % BDP, Slovenija dodatno utrjuje svojo razvojno pot. Digitalna preobrazba predstavlja tudi pomemben del Načrta za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je za digitalne ukrepe predvidenih 513 milijonov evrov. 

Slovenija aktivno sodeluje v številnih evropskih pobudah, med drugim v treh Evropskih digitalnih infrastrukturnih konzorcijih (EDIC) ter v več projektih skupnega evropskega interesa (IPCEI), povezanih z napredno mikroelektroniko, oblakom in superračunalništvom. 

Kot vodja grozda za digitalne spretnosti v okviru evropskega pospeševalnika najboljših praks (BPA) je Slovenija organizirala pet delavnic in predstavila štiri dobre prakse, med njimi programe za digitalno opismenjevanje odraslih, otroke in starejše. 

Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2025 je skupaj z nacionalnimi poročili dostopno na uradni spletni strani Evropske komisije: https://digital-strategy.ec.europa.eu.