Poročilo o stanju kopalnih voda v Sloveniji in v Evropi v letu 2024

Slovenija je ena od držav Evrope, kjer so vse kopalne vode v letu 2024 dosegale ustrezno kakovost vode oz. ni bilo kopalne vode slabe kakovosti, še več, vse kopalne vode so ali odlične ali dobre. Dobre kakovosti so kopalne vode na Nadiži, nekatere na Kolpi in Soči ter na Krki. V razred odlično so uvrščene vse kopalne vode na morju, na Blejskem, Bohinjskem jezeru in Šobčevem bajerju, dve kopalni vodi na Soči ter polovica mest na Kolpi.

Ustrezno mikrobiološko kakovost slovenskih kopalnih voda na morju in na celini so potrdile tudi prve letošnje analize. Podatke in morebitna obvestila bo Agencija za okolje kot do sedaj objavljala na Karti kopalnih voda.

Evropsko poročilo o mikrobiološki ustreznosti kopalnih voda podaja oceno za 21.848 kopalnih voda 27 evropskih držav in vključuje 119 kopalnih voda Albanije in 160 Švice. Glede na leto 2023 je število vseh kopalnih voda za 0.4 odstotka (82 kopalnih voda) večje in sicer na račun 25 novih kopalnih voda na Poljskem, 20 v Španiji, ostalih 37 pa je prispevalo še 9 držav. Ker za nove kopalne vode ni bilo na voljo dolgoletnega niza podatkov, so zato neocenjene; zaradi nepopolnega seta podatkov je takih kopalnih voda v letu 2024 547.

Ocene kopalnih voda so pripravljene na osnovi podatkov, ki so jih države posredovale v obdobju 2021 – 2024 po metodologiji, kjer se kopalne vode glede na vsebnosti indikatorskih fekalnih bakterij zadnja 4 leta razdeli v 4 razrede kakovosti – odlična, dobra, zadostna, slaba kopalna voda.

Podobno kot lani, je velika večina kopališč v Evropi tudi leta 2024 izpolnjevala najstrožje standarde Evropske unije za 'odlično' kakovost kopalnih voda, in sicer kar 85 odstotkov evropskih kopalnih voda. Kar 96 odstotkov vseh uradno opredeljenih kopalnih voda v EU je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti, 1,5 odstotka pa je bilo ocenjenih kot 'slabo'. Države so glede na delež celokupnih odličnih kopalnih voda razvrščene tudi grafično. Slovenija je zaradi visokega deleža celinskih kopalnih voda (55 odstotkov), katerih kakovost je odvisna od meteoroloških in hidroloških razmer, med vsemi državami razvrščena nekje v sredini. Kot vrsto let do sedaj jo prekašajo države z večjim deležem kopalnih voda na morju (kot so npr. Hrvaška, Ciper, Malta, Grčija, Italija, Španija), kjer je kakovost vode zaradi večje samočistilne sposobnosti navadno odlična.

Kot navaja poročilo, je bilo več kot 95 odstotkov odličnih kopalnih voda v letu 2024 na Cipru, v Bolgarij, Grčiji, v Avstriji in na Hrvaškem, manj kot 70 odstotkov odličnih pa v Belgiji, na Madžarskem, v Estoniji, na Poljskem ter v Albaniji.

V Bolgariji, na Malti, v Luksemburgu, Romuniji in Sloveniji so leta 2024 vse uradno opredeljene kopalne vode izpolnjevale vsaj minimalni standard kakovosti.

Zaradi večje samočistilne sposobnosti morja je kakovost morskih kopalnih voda navadno boljša in se je v obdobju od 2009 do 2024 delež odličnih kopalnih voda na morju gibal med 81 in 89 odstotkov. Leta 2024 je bilo 88,8 odstotka obalnih kopalnih voda v Evropi razvrščenih kot odlične. V Sloveniji je ta delež 100 odstotkov, kar je nad Evropskim povprečjem in nas kot že vrsto let uvršča v sam vrh med evropskimi državami.

Smo tudi ena redkih držav s popolnimi seti podatkov, saj neocenjenih kopalnih voda nimamo, prav tako pa tudi ne kopalnih voda slabe kakovosti. Teh je v Evropi v letu 2024 332, več kot 3 odstotke v Estoniji (3 kopalne vode, 4,6 odstotka na Švedskem (19 kopalnih voda, 4 odstotke na Nizozemskem (29 kopalnih voda, 3,9 odstotka) in v Franciji (15 kopalnih voda, 3,4 odstotka).

V kopalnih vodah slabe kakovosti je potrebno naslednjo kopalno sezono kopanje omejiti ter zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti in odpravo nevarnosti za zdravje kopalcev. V letu 2023 je bilo 321 kopalnih voda slabe kakovosti; od teh je v letu 2024 zadostno stanje doseglo 67 kopalnih voda.