Finančni ministri v Luksemburgu tudi o tretji spremembi slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost
Evropska komisija je finančnim ministrom predstavila stanje na področju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost (NOO) ter potrdila spremembo slovenskega načrta. Za izvedbo načrta je po novem na voljo 2,23 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, od tega 613,25 milijona evrov posojil (prej 1,07 milijarde evrov) in nespremenjena višina nepovratnih sredstev v vrednosti 1,61 milijarde evrov. Po tretji spremembi NOO vključuje 84 ukrepov (prej 86), od tega 36 reform (enako kot prej) in 48 naložb (prej 50), s katerimi je povezanih 200 mejnikov in ciljev (prej 203).
Evropski finančni ministri so obravnavali poročilo o napredku pri sprejemanju novega Carinskega zakonika Unije, potrjevanje splošnega pristopa pa je predvideno za konec junija 2025. Med državami članicami načeloma obstaja široko strinjanje glede dela predloga uredbe, ki se nanaša na ustanovitev carinskega organa EU in carinskega podatkovnega vozlišča EU, kar je podprl tudi minister Boštjančič, z namenom, da se zagotovi boljše upravljanje carinske unije EU na centralni ravni ter podpira vzpostavitev vozlišča carinskih podatkov EU. Finančni ministri so se seznanili tudi s poročilom o stanju pogajanj na dosjejih s področja finančnih storitev, ki so usmerjeni v zmanjšanje administrativnih bremen, Glavnina razprave je bila vezana na zakonodajni okvir upravljanja bančnih kriz in jamstva vlog, kjer Slovenija zastopa stališče, da se v največji meri zaščiti gospodarstvo pred vplivom stečaja bank.
Finančni ministri so se seznanili tudi s konvergenčnim poročilom Bolgarije, ki si želi s 1. januarjem 2026 pridružiti evroobmočju. V konvergenčnih poročilih Evropska komisija in Evropska centralna banka opisujeta napredek, ki ga država članica zunaj evroobmočja doseže pri izpolnjevanju kriterijev, ki omogočajo, da država uvede euro.
Ob robu zasedanja Sveta ECOFIN je potekalo tudi redno letno zasedanje sveta guvernerjev Evropske investicijske banke (EIB), ki se ga je udeležil guverner za Slovenijo, minister Boštjančič z delegacijo. Glavne točke na dnevnem redu so bile seznanitev z informacijami predsednice EIB o dejavnostih banke v letu 2024 in z letnim poročilom revizijskega odbora za leto 2024.
Dan prej se je sestala tudi Evroskupina, kjer so ministri izmenjali mnenja o makroekonomskem stanju evroobmočja, izrazili zaskrbljenost glede visokih zahtev obrambnih izdatkov, nadaljevali so razprave o konkurenčnosti in digitalnem evru, ter z vidika širitve evroobmočja obravnavali stanje glede izpolnjevanje kriterijev za sprejem evra v Bolgariji.
Poleg tega je potekalo tudi zasedanje sveta guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki sta se ga udeležila guverner za Slovenijo, minister Boštjančič in namestnica guvernerja, državna sekretarka Saša Jazbec. Na zasedanju so potrdili letno poročilo in finančne izkaze za minulo leto. Obravnavali so tudi letno poročilo odbora revizorjev za leto 2024, predstavljen je bil predlog ESM o posodobitvi instrumentov ESM.
Ob robu zasedanja se je minister Boštjančič sestal tudi z luksemburškim ministrom Gillesom Rothom. Glavna tema njunega srečanja je bila EU iniciativa o Uniji prihrankov in naložb ter vloga majhnih držav pri tej iniciativi, pogovor pa je tekel tudi v smeri izmenjav dobrih praks med državama na področju finančnega sistema.