Državni zbor Republike Slovenije opravil splošno razpravo o novi stanovanjski zakonodaji
Zakona je poslankam in poslancem predstavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je uvodoma poudaril, da Vlada Republike Slovenije z Zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novelo Stanovanjskega zakona izpolnjuje zavezo, da bo zagnala največji cikel gradnjo javnih najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji. »S 100 milijoni evrov na leto v naslednjih desetih letih bomo zagotovili ustrezno podlago za zagon največjega investicijskega cikla gradnje javnih najemnih stanovanj od osamosvojitve Slovenije naprej. Cilj Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj je, da se v državi v obdobju do leta 2035 začne graditi po dva tisoč stanovanj na leto, ki jih bodo s pomočjo obsežnih proračunskih dolgoročnih sredstev gradili Stanovanjski sklad Republike Slovenije, lokalni skladi in občine ter neprofitne stanovanjske organizacije. Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj naslavlja glavno težavo Slovenije na področju javnih najemnih stanovanj: to je premajhen fond javnih najemnih stanovanj, saj ta predstavlja manj kot 4 odstotkov vseh stanovanj, kar je precej pod povprečjem Evropske unije, ki znaša namreč okoli 8 odstotkov,« je poudaril minister.
»Za razliko od preteklih vlad, ki so finančno zanemarjale stanovanjsko področje - od začetka izvajanja trenutnega Nacionalnega stanovanjskega programa leta 2015 do nastopa te vlade je bilo iz proračuna za javne stanovanjske projekte namenjenih zgolj 13,8 milijona evrov iz državnega proračuna – ta vlada intenzivno zagotavlja sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Od začetka mandata je Stanovanjski sklad Republike Slovenije prejel že več kot 150 milijonov evrov, 100 milijonov evrov pa je že načrtovanih v proračunu za leto 2026. Predlog zakona politiko te vlade preoblikuje v sistemsko politiko, s čimer zavezuje vse prihodnje vlade, da bodo vlagale v to področje,« je povedal minister Maljevac.
Sredstva, zagotovljena z Zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, se bodo na podlagi načrta vlade in potreb na terenu zagotovila za dva ključna namena: dokapitalizacijo republiškega sklada ter za subvencioniranje obrestne mere za posojila pri SID banki. Republiški sklad bo s prejetimi sredstvi zagotavljal stanovanja z lastnimi projekti ter prek mehanizmov soinvestitorstva omogočil realizacijo projektov lokalnih skupnosti. Prek mehanizma subvencije obrestne mere pa bo vzpostavljen posojilni sklad za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, ki bo ponujal posojila z 1-odstotno fiksno obrestno z ročnostjo 30 let. Pogoji posojila so usklajeni s ključnimi stanovanjskimi skladi in občinami ter odgovarjajo na njihova pričakovanja. Zakon bo omogočal tudi brezplačen prenos nepremičnin ali zemljišč na republiški sklad in lokalne sklade ter občine. S tem se bodo bistveno znižali stroški priprave stanovanjskih projektov in skrajšal čas njihove izvedbe.
Minister Simon Maljevac je predstavil tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, ki prinaša številne ukrepe za večjo dostopnost in pravičnost na stanovanjskem področju. »Naše glavno vodilo pri spreminjanju in dopolnitvah Stanovanjskega zakona je bilo, da spodbudimo občine in stanovanjske sklade h gradnji in k boljšemu upravljanju javnih najemnih stanovanj. Naš cilj je, da tovrstna stanovanja ne bodo več nezaželena, da za občine ne bodo več breme, ampak da se bo okrepilo zavedanje, da javna najemna stanovanja predstavljalo družbeni in razvojni potencial lokalnih skupnosti in države,« je povedal v nagovoru poslankam in poslancem.
Z novelo Stanovanjskega zakona se bo skladom in občinam omogočilo, da bodo lažje sledile lastnim družbenim in razvojnim potrebam, saj bodo imele več manevrskega prostora pri oblikovanju prednostnih list na razpisih. S tem se bo krepila dostopnost stanovanj za srednji razred, mlade in mlade družine ter ključne kadre, ki jih primanjkuje v občinah oziroma na območju delovanja skladov. »Pri tem pa ne zanemarjamo socialne vloge javnih najemnih stanovanj, saj bodo morale občine pri dodeljevanju upoštevati tudi socialni položaj prosilcev. Pri pomembnem delu fonda bodo morale močneje upoštevati socialni položaj in prednost ranljivih skupin, s čimer se bo v okviru javnega najemnega fonda naslavljalo njihov položaj. Ključno pa je, da se bo s takšnim sistemom dodeljevanja poskrbelo za različne družbene skupine ter zagotovilo mešanje različnih skupin v okviru javnega stanovanjskega fonda«, je izpostavil Maljevac.
Novela Stanovanjskega zakona bo ob tem poenostavila postopke oddaje javnih najemnih stanovanj v najem, s čimer se bodo skrajšali dolgotrajni postopki, zaradi katerih so upravičenci čakali na stanovanje dlje, kot bi bilo primerno. Z novelo se bo prilagodil tudi sistem določanja neprofitne najemnine, saj zdajšnje stanje občinam, skladom in neprofitnim organizacijam ne omogoča učinkovitega vzdrževanja stanovanjskega fonda in gradnje novih stanovanj. Nova metodologija določanja najemnin bo uvedla bolj pravično in bolj vzdržno strukturo najemnin, hkrati pa še vedno zagotavljala visok nivo dostopnosti javnih najemnih stanovanj. Uveljavitev sprememb v višini najemnin bo postopna, ob tem pa bodo najbolj ranljive družbene skupine še vedno zaščitene s subvencijami.
Minister Maljevac je še dodal: »Uvajamo bolj stimulativen sistem subvencioniranja najemnin za najranljivejše člane družbe; država bo po novem krila subvencije za vsa javna najemna stanovanja, občine pa za tržna. S tem razbremenjujemo občinske proračune ter lokalne skupnosti spodbujamo, da se bodo lažje odločale za gradnjo javnih najemnih stanovanj.«
Novela ureja tudi status in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij, s čimer želimo povečati preglednost in okrepiti zaupanje v ta pomemben del stanovanjskega sistema.
Novela Stanovanjskega zakona prinaša tudi prvo jasno definicijo javnih najemnih oskrbovanih stanovanj ter definira sistem njihovega oddajanja. S tem se država odziva na spremenjene demografske potrebe in izzive dolgožive družbe.