Državni sekretar Kordež na Svetu EPSCO o zdravilih, preventivnih ukrepih in duševnem zdravju
Govor državnega sekretarja Denisa Kordeža o Aktu o kritičnih zdravilih na zasedanju Sveta EPSCO | Avtor: Ministrstvo za zdravje
Na zasedanju Sveta EPSCO, ki ga je vodila poljska ministrica za zdravje, so ministri za zdravje najprej razpravljali o predlogu Akta o kritičnih zdravilih, ki ga je Evropska komisija predstavila marca letos. Cilj akta je zagotoviti večjo razpoložljivost, zanesljivo oskrbo in okrepitev proizvodnje ključnih zdravil v EU. Predlog predvideva tudi ukrepe za odpravo ranljivosti v dobavnih verigah in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih trgov. Države članice so predlog tega akta podprle in pri skupnem javnem naročanju predlagale oblikovanje meril, ki ne bi povzročala dodatnih upravnih bremen.
Prav tako so se ministri strinjali, da bi bilo treba pri implementaciji akta zagotoviti financiranje na nacionalni kot tudi na ravni EU. Za Slovenijo je zanesljiva preskrba z zdravili bistvena za varnost pacientov in odpornost zdravstvenih sistemov. Pri nadaljnjih pogajanjih se bo Slovenija zavzemala za jasnejše opredelitve mehanizmov kriznega odzivanja ter krepitev skupnega javnega naročanja na ravni EU. Posebna pozornost bo morala biti namenjena tudi evropski proizvodnji, strateškim zalogam in varnostnim mehanizmom. Pri zasledovanju cilja, da se zagotovijo cenovno dostopna in varna zdravila za vse bolnike, bo potrebno zadostno, uravnoteženo in trajnostno financiranje s strani EU.
Ministri so na zasedanju potrdili tudi sklepe o spodbujanju in varovanju duševnega zdravja otrok in mladih v digitalni dobi. Poljsko predsedstvo in Evropska komisija sta izpostavila, da se povečuje problematična raba digitalnih tehnologij, ki vpliva na duševno zdravje mladih, hkrati pa digitalna orodja ponujajo podporne mehanizme, kot so terapije na daljavo in aplikacije za samopomoč. Državni sekretar Denis Kordež je poudaril, da se v Sloveniji zavedamo izzivov, povezanih s hitro rastočo digitalizacijo, ter njenega vpliva na duševno zdravje otrok, mladostnikov in mladih. Rezultati nacionalnih in mednarodnih raziskav potrjujejo naraščajočo problematično rabo digitalne tehnologije kot tudi negativnih vidikov s poslabšanjem duševnega zdravja otrok in drugih povezanih škodljivih vedenj, kar zahteva usklajeno politično in regulativno odzivanje.
V okviru politične razprave o ukrepih EU na področju preventive so ministri razpravljali o potrebi po povečanju naložb v javno zdravje in zmanjševanju dejavnikov tveganja, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Po mnenju Slovenije je za prihodnost Evrope ključna močna in odporna Evropska zdravstvena unija, usmerjena v pripravljenost na krize, enak dostop do kakovostne oskrbe in izvajanje obstoječih programov. Prav tako je treba na ravni EU nasloviti pomanjkanje zdravstvene delovne sile. Slovenija je izpostavila svoje napredne ukrepe, med drugim razširitev prepovedi kajenja na elektronske in zeliščne izdelke, omejitve uporabe tobačnih izdelkov v avtomobilih v prisotnosti otrok, izvajanje ozaveščevalnih kampanj v sodelovanju s policijo ter nacionalno strategijo Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030, ki predvideva manj kot 5 % uporabnikov tobaka do leta 2040.
Na področju alkohola Slovenija poudarja pomen na dokazih utemeljenih ukrepov z jasnimi javnozdravstvenimi cilji. Ker breme kroničnih bolezni narašča, je nujno stalno in zadostno financiranje javnega zdravja na ravni EU – zdravje ljudi je temelj konkurenčne in odporne Evrope in mora biti sistematično vključeno v vse politike.
Na delovnem kosilu so se ministri posvetili tudi kibernetski varnosti bolnišnic in izvajalcev zdravstvenih storitev, s poudarkom na iskanju skupnega evropskega pristopa.
Med ostalimi točkami zasedanja sta Evropska komisija in poljsko predsedstvo predstavila napredek pri mednarodnem instrumentu za pandemije in spremembah Mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Poljsko predsedstvo je poročalo tudi o reviziji farmacevtske zakonodaje, kjer je bil na zasedanju namestnikov stalnih predstavnikov že dosežen načelni dogovor Sveta EU in s tem omogočen začetek trialoga z Evropskim parlamentom.
Ob robu zasedanja se je na pobudo češke delegacije državni sekretar Kordež sestal s češkim kolegom, s katerim sta si izmenjala poglede glede Akta o kritičnih zdravilih. Strinjala sta se o pomembnosti skupnega javnega naročanja na ravni EU kot tudi strateškega načrtovanja financiranja na nacionalni in evropski ravni.