329. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada sprejela predlog Zakona o kmetijstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o kmetijstvu in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku.

Zakon ohranja trenutno veljavno ureditev definicije kmeta (nosilca kmetijskega gospodarstva) in kmetijskega gospodarstva, bolj natančno pa se določajo enote kmetijskega gospodarstva. Opredeljena je družinska kmetija kot oblika kmetijskega gospodarstva. Na novo je določena razvrstitev kmetijskega gospodarstva glede na povprečje doseženega standardnega prihodka v preteklih treh letih. Ureja se pravica do opravljanja kmetijskih opravil in vzpostavlja novo mrežo za podatke o trajnosti kmetijskih gospodarstev (FSDN). Ohranja se ureditev začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu in strojne krožke ter opravljanje dopolnilne dejavnost na družinski kmetiji. Zakon določa tudi ukrepe kmetijske politike, njihovo spodbujanje, financiranje in izvedbo.

Z novim zakonom se vzpostavljajo pravne podlage za spremljanje področja blaženja in prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam ter povezave do predloga Podnebnega zakona in Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Hkrati se nadgrajuje obstoječi sistem spremljanja kmetijskih tal.

Na novo se sistemsko ureja področje znanja in inovacij v kmetijstvu (sistem AKIS). Zakon določa opredelitev javnih služb na področju kmetijstva in omogoča se sistemski pristop pri vodenju, upravljanju in vzdrževanju baz podatkov. Za namen izmenjave znanja med kmetovalci se določa demonstracijsko kmetijsko gospodarstvo, ki bo namenjeno tudi izvajanju praktičnega usposabljanja dijakov, študentov in drugih.

Za celostno spremljanje izvajanja ukrepov, kontrol in nadzora ter poenostavitve poročanja evropskim institucijam je bila potrebna širitev vsebin zakona, digitalizacija evidenc in nadgradnja sistema.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada sprejela predlog Zakona o hrani

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o hrani in ga poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru.

Zakon o hrani bo prvič v zgodovini Slovenije namenjen celotni agroživilski verigi od kmeta do potrošnika. Njegov namen je zagotoviti učinkovite pravne podlage za proizvodnjo kakovostne hrane, organiziranost agroživilskih verig in varovanje potrošnikov, s čimer se želi vzpostaviti optimalne pogoje za razvoj agroživilskega sektorja v državi in s tem učinkovito delovanje verig preskrbe s hrano. Zakon bo sistemsko urejal področje hrane z vidika označevanja živil, shem kakovosti, učinkovitega, poštenega delovanja prehranske verige in povečanja pomena lokalno proizvedene hrane na lokalnih trgih. S spodbujanjem zmanjševanja izgub in odpadkov hrane v celotni prehranski verigi in poudarjanjem pomena lokalne verige bo zakon prispeval k oblikovanju bolj trajnostne prehranske verige.

Zakon o hrani je pripravljen na podlagi sedaj veljavnega Zakona o kmetijstvu (Zkme-1), iz katerega se prenašajo vsebine, povezane z verigo preskrbe s hrano. Sedaj veljaven zakon o kmetijstvu je bil že večkrat popravljen in dopolnjen, zato je postal zelo obsežen in s tem težje pregleden. Novi zakon bo tako bolj pregleden, krajši in lažje berljiv. Pri pripravi so bila določena poglavja dopolnjena, večina vsebin, ki se prenašajo, pa ostaja enakih. Zakon se prav tako usklajuje s spremembami evropske zakonodaje na področju shem kakovosti.

Bistvene novosti Zakona o hrani glede na obstoječo ureditev v Zkme1 so: uvedba strožjih sankcij za kršitelje shem kakovosti, uvedba uporabe in določitev pogojev za uporabo oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije za živila, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, uvedba nove sheme kakovosti Zlati standard dobrobiti, ki predstavlja ključni korak k izboljšanju pogojev reje živali ter predelave živil. Prav tako novi zakon daje večji pomen varuhu odnosov v verigi s hrano in mu natančneje določa pogoje in naloge dela. V poglavju, ki ureja zmanjševanje izgub hrane in količin odpadne hrane, se uvaja nov certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane, ki je namenjen za vse člene verige preskrbe s hrano in bo zagotavljal skladnost obrata z merili certifikata oz. znaka.

Zakon o hrani bo živilski industriji in ostalim deležnikom v verigi preskrbe s hrano predstavljal osnovno podlago za proizvodnjo kakovostne hrane, končnemu potrošniku pa bo zagotavljal dodatne informacije in varoval njegove interese pri nakupu hrane.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada sprejela predlog Zakona o varni hrani in krmi

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o varni hrani in krmi ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku. Z novim zakonom se sistemsko ureja segmente, vezane na varnost hrane in krme, vključno s prehranskimi dopolnili, živili za posebne skupine ter materiali in izdelki, ki prihajajo v stik z živili. Namen zakona je na enem mestu urediti zakonodajne zahteve glede zagotavljanje varne hrane in krme.

V primerjavi z obstoječo zakonodajo se z novim zakonom jasneje opredeljuje:
• goljufive prakse, zavajanje potrošnikov in drugih izvajalcev dejavnosti, uvaja se strožje sankcije za kršitelje ter predvideva obveščanje javnosti o primerih goljufivih praks ali zavajanj;
• obveščanje potrošnikov v primeru neskladnih in nevarnih živil in krme na trgu, obveščanje o odvzetih odobritvah in registracijah obratov kot posledica ugotovljenih neskladnosti;
• izjeme od registracije ali odobritve obratov v primeru majhnih količin živil, odstopanja za proizvodnjo tradicionalnih proizvodov;
• dodatne pogoje za opravljanje dejavnosti proizvodnje živil v stanovanjskih prostorih;
• pogoje za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi za krmo;
• prodajo živil na premičnih stojnicah izven tržnic – obcestna prodaja;
• področje dajanja na trg in oglaševanja prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine
• doniranje krme.

Ureditev vseh vsebin s področja varne hrane in krme v enem zakonu bo tudi bolj pregledna in prijazna za uporabnika. Področje varne hrane in krme namreč ureja veliko zakonov (področje varne hrane trije zakoni in področje varnosti krme dva zakona). Nacionalni zakonodajni okvir je prav tako zastarel, saj ni sledil dinamiki razvoja evropskih pravnih aktov ter spremembam v organizaciji organov, pristojnih za nadzor na področju varnosti hrane in krme.

Področje varnosti živil in krme je v Evropski uniji skoraj v celoti poenoteno, kljub temu pa evropska zakonodaja omogoča, da države članice pravila za posamezne dejavnosti opredelijo z nacionalno zakonodajo. V zakon se prenašajo obstoječe zakonske podlage za podzakonske predpise in ohranjajo obstoječa pravila za sprejem nacionalne zakonodaje za dejavnosti, ki so izvzete iz pravil poenotene evropske zakonodaje in jih države članice urejajo nacionalno.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano