Vlada sprejela predlog novele Zakona o urejanju trga dela
Cilji predloga novele zakona so zagotavljanje višjih pravic iz naslova brezposelnosti, ustreznejša ureditev agencijskega dela, zagotovitev večjega obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev, izboljšanje položaja udeležencev javnih del, informiranje iskalcev zaposlitve o delodajalcih z negativnimi referencami ter ustreznejša ureditev odklonitve izvedbe storitve posredovanja zaposlitve in objave prostih delovnih mest delodajalcev, ki kršijo predpise, dopolnitev pravne podlage za izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (zavod), ureditev pravne podlage, da se nekaterim zaposlenim pri zavodu ponovno omogoči spregled izobrazbe, izpolnitev zaveze Republike Slovenije iz Načrta za okrevanje odpornost glede »bridge to retirement« (most do upokojitve) ter realizacija odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-171/17-16 z dne 6. februarja 2020.
Predlog zakona zvišuje najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost znaša 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji znesek denarnega nadomestila pa znaša od 130 odstotkov do 80 odstotkov minimalne plače, pri čemer njegova višina postopoma pada. Zaradi neupravičeno ugodnejše obravnave se ukinja višji znesek denarnega nadomestila za obmejne delavce. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/17-16 z dne 6. februarja 2020 se ureja postopek izvedbe javnega povabila za izbor delodajalcev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ).
Določa se nova storitev zavoda, to je zaposlitvena podpora, katere cilj je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Cilj zaposlitvene podpore je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Določajo se tudi nekatere spremembe v zvezi z izvajanjem javnih del, pri tem se pa določa višjo izhodiščno plačo udeležencev tako, da je najnižje plačilo določeno v višini minimalne plače.
Z namenom, da se zavodu olajša izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom, se določa dopolnitev pravne podlage, ki je sicer že določena v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v ZUTD in v nekaterih drugih zakonih.
Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev se zvišujeta omejitvi glede dovoljenega (mesečnega in letnega) števila ur takšnega dela, in sicer se mesečna omejitev iz 60 ur na mesec zvišuje na 85 ur na mesec ter se ustrezno zviša tudi najvišji letni koledarski dohodek. Z namenom določitve enake najnižje urne postavke pri začasnem in občasnem delu upokojencev ter dijakov in študentov se spreminja tudi način njenega izračuna.
Uvaja se možnost, da zavod lahko zavrne posredovanje delavcev tudi delodajalcem, katerim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, in delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora iz 160. člena zakona (tj. nadzor nad izpolnjevanjem sprejetih pogodbenih obveznosti in namensko porabo sredstev APZ) izrekel ukrep v skladu s 161. členom zakona.
Določene so tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma tako imenovanega agencijskega dela. Zaradi dejstva, da so agencijski delavci posebej ranljiva skupina zaposlenih, ZUTD določa posebne pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev. Viša se tudi bančna garancija iz 30.000 evrov na 100.000 evrov. Za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom določa dodaten pogoj, in sicer, da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.
Zakon omogoča tudi koriščenje preostalega dela neizkoriščene pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (kot je to urejeno tudi pri pravici do denarnega nadomestila), določa samostojno učenje kot novo aktivnost vseživljenjske karierne orientacije in še nekatere druge spremembe.
V zakon se dodajajo tudi določbe za podaljševanje delovne aktivnosti, in sicer se uzakonja spodbuda za zaposlitev starejših od 59 let, ki so prejemniki denarnega nadomestila, zaostruje se pogoj odmere trajanja denarnega nadomestila, za starejše zavarovance, ki ponovno uveljavljajo denarno nadomestilo, ter za starejše delavce dodaja možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo, tako da se na novo določa pravica do osnovne plače v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas.
Na takšen način se bo spodbudilo delavce in delodajalce, da bodo z namenom prilagoditve delovne obremenitve delavca omogočili opravljanje dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, delavec bo upravičen do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, kot sicer velja za krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1, z izjemo, da bo v tem primeru njegova osnovna plača za 10 odstotkov višja in bo znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas. Delavec, ki bo delal krajši delovni čas na tej podlagi, bo imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Zaradi zasledovanja namena ukrepa se določa absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom. Vključeni sta tudi varovalki, da delavec pri istem delodajalcu ne sme opravljati dela na podlagi civilne pogodbe in določba, da lahko delavec koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.