Svetovni dan boja proti dezertifikaciji, degradaciji tal in sušam - 17. junij

Slogan nas opozarja na enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – izgubo zdravih zemljišč.

Zdrava zemljišča so temelj življenja. Podpirajo kmetijstvo, uravnavajo vodne cikle, omogočajo preživetje milijonom ljudi in zmanjšujejo tveganje za suše. Kljub temu letno izgubljamo ali degradiramo velike površin rodovitnih zemljišč, kar zmanjšuje biotsko raznovrstnost, povečuje tveganje za naravne nesreče in spodbuja prisilna preseljevanja. Globalne posledice se odražajo v naraščajočih cenah hrane, družbeni nestabilnosti in migracijskih pritiskih.

Čeprav je Slovenija bogata z vodo, ni odporna na vplive podnebnih sprememb. Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča. Najobsežnejše izmed njih so se zgodile v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022. Leto 2022 je zaznamovalo večmesečno pomanjkanje padavin, izjemno visoke temperature in vročinski valovi, ki so povzročili škodo v višini skoraj 150 milijonov evrov, prizadeli več kot 20.000 kmetov in kar 235.000 hektarjev obdelovalnih površin.

Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Največjo škodo v kmetijstvu povzroča poleti, saj so rastline v tem obdobju v fazah intenzivne rasti in razvoja plodov, zato lahko že kratkotrajna obdobja brez padavin v kombinaciji z visokimi temperaturami in intenzivnejšim izhlapevanjem (sušni in vročinski stres) pustijo posledice ali povzročijo škodo na pridelku. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše, v poletnem času znane kot t. i. »rapidne suše«. Zanje je značilno, da se pojavljajo ob vročinskih valovih, kar posledično vodi v nenadno poslabšanje stanja rastlin.

Pomemben korak v smeri boljšega upravljanja s sušo in pravočasnega odzivanja nanjo predstavlja spletno orodje Sušomer, ki tedensko prikazuje stanje sušnih razmer po Sloveniji. Napovedi razvoja suše najdete na zavihkih stanje površinskega sloja tal, stanje vodotokov in stanje podzemnih voda. A to je šele začetek, saj se z nadgradnjo podatkovnih virov bogati tudi Sušomer. V prihodnosti bo ključno okrepiti nabor preventivnih ukrepov, da bi bili na sušo še bolje pripravljeni.

Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnost. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije bodo temperature v prihodnjih petih letih dosegale rekordne ravni, kar pomeni, da bodo suše, degradacija tal in vremenske ujme postajale še pogostejše in intenzivnejše. To ni več vprašanje prihodnosti, temveč sedanjosti. Kot je dejal izvršni sekretar Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal Ibrahim Thiaw: »Degradacija zemljišč in suša sta glavna motilca našega gospodarstva, stabilnosti proizvodnje hrane, voda in kakovosti življenja.« Zato je obnova zemljišč in z njo ustvarjanje trajnostnih priložnosti naša skupna odgovornost. Ne gre le za okoljski problem, temveč za ključ do stabilne in pravične prihodnosti, v kateri bo tudi naslednjim generacijam omogočeno dostojno življenje.

Ob Svetovnem dnevu boja proti dezertifikaciji, degradaciji tal in sušam smo na Oddelku za meteorološko podporo kmetijstvu Agencije za okolje, kjer imamo tudi nacionalno kontaktno točko Konvencije, v sodelovanju z našimi partnerskimi inštitucijami pripravili sklop objav (zanimivih dejstev), ki vas bodo zagotovo presenetile. Namen našega prizadevanja je povečati ozaveščenost o pomenu tal ter o njihovi ključni vlogi pri soočanju s podnebnimi spremembami in sodobnimi izzivi: na ARSO Facebook strani.