V Beli krajini o potencialu zadružništva za kmetijstvo

Sestanka so se poleg ministrice Čalušić in obeh državnih sekretarjev udeležili direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja RS Miran Mihelič, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Gregor Meterc in glavni inšpektor IRSKGLR Igor Kotnik ter županja Občine Metlika Martina Legan Janžekovič, župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek, podžupan Občine Semič Rudi Kofalt in direktorica občinske uprave Mateja Kambič, direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin, direktorica Kmetijske zadruge Metlika Tatjana Malešič, vodja kooperacije pri KZ Metlika Stanislav Muhič in direktorica Razvojno informacijskega centra Bela Krajina Barbara Papež Lavrič.

Izzivi, s katerimi se soočajo v Beli krajini, so predvsem medgeneracijski prenos kmetijskih gospodarstev, zaraščanje zemljišč in izseljevanje iz obmejnih območij, med temami, ki so jih izpostavili na današnjem sestanku, pa sta tudi, kako opolnomočiti vse člene v verigi preskrbe s hrano in kako povečati samooskrbo.  

Župan Črnomlja Andrej Kavšek: »Želim si, da bi obmejna problemska območja, ki se praznijo, naslovili z drugačnimi ukrepi in tako ohranili poseljenost in slovensko podeželje, saj obstoječi ukrepi očitno ne delujejo. Govorili smo tudi o potrebi po združevanju kmetov in zadrug, samo združeni bomo lahko konkurenčni drugim državam, kjer je kmetijstvo tudi zaradi pogojev v boljši kondiciji.«

Direktorica Kmetijske zadruge Metlika Tatjana Malešič je bila s sestankom zadovoljna. »Dobili smo pozitiven odziv, da nas ministrstvo razume in poskuša najti rešitev za Belo krajino, kjer se soočamo z izseljevanjem, majhnostjo in razdrobljenostjo.« Med večjimi izzivi je izpostavila še opuščanje vinogradov in prodajo živine v tujino ter poudarila pomembno vlogo KZ Metlika, ki letos praznuje 80 let obstoja. »Naša kmetijska zadruga si želi dobiti čim več izdelkov dobiti iz lokalnega okolja in ga v lokalnem okolju tudi prodati.«

V odzivu je ministrica Mateja Čalušić poudarila: »Ministrstvo si prizadeva, da bi olajšalo medgeneracijski prenos z vzpostavitvijo privlačnejšega okolja za mlade, zakonodajnimi spremembami in finančnimi spodbudami. Danes smo predstavili tudi nekatere pozitivne spremembe, ki bodo začele veljati, če bodo predlagani zakoni sprejeti.«

Prednostne naloge Slovenije v prihodnjih letih so zagotavljanje prehranske varnosti in povečanje samooskrbe, razvoj digitalizacije in sodobnih tehnologij pridelave hrane, varovanje kmetijskih zemljišč, tesnejše sodelovanje med primarnimi proizvajalci in živilskopredelovalno industrijo ter drugimi sektorji, generacijska pomladitev in vključevanje malih samooskrbnih kmetij v organizirane oblike pridelave, promocija ekoloških, lokalnih in trajnostno pridelanih kmetijskih in živilskih proizvodov ter spodbujanje vstopa v shemo izbrane kakovosti.

Za uspešen razvoj pridelave hrane v Sloveniji bo v bodoče pomembno predvsem uspešno združevanje in zastopanje kmetov pri poslovanju z ostalimi močnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano, zato je v Strateškem načrtu 2023–2027 velik poudarek na povezovanju osnovne pridelave in predelave hrane, krepitvi celotnih agroživilskih verig, vzpostavitvi dolgoročnih partnerstev in krepitvi položaja kmeta v verigi. S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja je ministrstvo v strateškem načrtu oblikovalo vzvode za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Pri tem imajo tudi zadruge pomembno vlogo.

Ministrica Mateja Čalušić si je po regijskem sestanku ogledala še Pivovarno Vizir, Hišo dobrot in kmetijo Malerič. Državna sekretarka Maša Žagar je obiskala Krajinski park Lahinja, Čebelarstvo Milinkovič in Oljarno Pečarič. Državni sekretar mag. Ervin Kosi si je ogledal Hišo vina Pečarič in se skupaj z generalnim direktorjem direktorata za gozdarstvo in lovstvo Gregorjem Metercem seznanil s stanjem divjadi v lovišču s posebnim namenom.