Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovenija ne podpira predloga uredbe o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala

Poljsko predsedstvo je danes na zasedanju Odbora namestnikov stalnih predstavnikov (Coreper I) iskalo podporo držav članic za podelitev mandata za zastopanje v tristranskih pogajanjih med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU glede predloga Uredbe o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala. Slovenija predloga ne podpira.
Pogled na roko, ki sadi mlado drevo.

Sajenje dreves | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Republika Slovenija predloga, ki ga je predsedstvo pripravilo po več kot enoletni obravnavi na tehnični ravni, ne podpira, saj ne vključuje rešitev, ki bi bile sprejemljive za Slovenijo. Slovenija je bila v času obravnave konstruktivna in proaktivna pri uveljavljanju svojih stališč.

Po mnenju Slovenije predlog ne odraža v zadostni meri ključnih ciljev uredbe in ne spoštuje temeljnih načel veljavne zakonodaje. Slovenija se sicer zaveda potrebe po posodobitvi zakonodaje na področju gozdnega reprodukcijskega materiala, zlasti za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse izvajalce ter za podporo ciljem Evropskega zelenega dogovora z ohranjanjem in krepitvijo biotske raznovrstnosti ter reševanjem podnebnih izzivov.

Predstavniki Slovenije so na današnjem sestanku opozorili na naslednje pomembne vidike, ki bi jih bilo treba nasloviti v predlogu:

  • možnost urejanja nekaterih vprašanj na ravni držav članic, ob upoštevanju lokalnih in nacionalnih posebnosti;
  • dajanje prednosti kakovosti, odpornosti, vitalnosti in raznolikosti semen in sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst z visoko gensko raznovrstnostjo, saj lahko le gozdovi, ki so dopolnjeni ali obnovljeni s takim materialom, trajnostno izpolnjujejo vse gozdne funkcije in se prilagajajo spreminjajočim se okoljskim razmeram;
  • skladnost z najvišjimi standardi za zagotavljanje sledljivosti pri ravnanju z gozdnim reprodukcijskim materialom;
  • uporaba previdnostnega načela in možnost, da države članice pod posebnimi pogoji določijo strožje nacionalne zahteve za prilagoditev lokalnim podnebnim in ekološkim okoliščinam. To vključuje tudi obravnavanje škodljivih organizmov, ki vplivajo na kakovost reprodukcijskega materiala, a niso zajeti v predlagani uredbi, ter ohranitev pristojnega organa kot edinega organa, odgovornega za izdajo glavnega potrdila.