Minister Poklukar na zasedanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu

Na dnevnem redu je bila razprava o podaljšanju začasne zaščite za  razseljene osebe iz Ukrajine. Ministri so dosegli politični dogovor o podaljšanju začasne zaščite do marca 2027. »Slovenija podpira podaljšanje začasne zaščite, saj razmere v Ukrajini ostajajo nestabilne. Poleg tega še vedno obstaja tveganje dodatnega pritiska na azilne in sprejemne sisteme držav članic, do katerega bi prišlo, če bi razseljene osebe nenadoma množično zaprosile za mednarodno zaščito,« je v razpravi povedal minister Poklukar. Ministri so opravili tudi razpravo o priporočilih Sveta za prihodnje izhodne strategije, ki predvidevajo tudi postopen prehod iz začasne zaščite na druge oblike zakonitih statusov in organizacijo prostovoljnega vračanja, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Minister Poklukar je razpravo in predlagane rešitve pozdravil, dodatno pa poudaril, da bo »pri tem ključen koordiniran pristop na ravni Evropske unije in sodelovanje z Ukrajino,« in da se bo treba pogovarjati tudi o reintegracijskih programih ter iskanju rešitev za osebe, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za pridobitev drugih oblik dovoljenj za prebivanje.

Ministri so razpravljali tudi o Evropski strategiji notranje varnosti. Slovenija ocenjuje, da nova Evropska strategija notranje varnosti ustrezno obravnava ključne grožnje notranji varnosti. Strategija na več mestih poudarja pomen izvajanja že sprejete zakonodaje, kar je po našem mnenju ključnega pomena. Za Slovenijo je bistveno, da čim prej začnemo z izvajanjem priporočil glede zagotavljanja zakonitega dostopa do podatkov, vključno z ureditvijo področja hrambe podatkov. »Modernih oblik kriminala, ki se vse bolj selijo v digitalno okolje, brez ureditve hrambe podatkov ne bo mogoče preiskovati,« je v razpravi poudaril minister Poklukar, ki je podprl tudi nadaljevanje cikla Evropske multidisciplinarne platforme proti kriminalnim grožnjam (EMPACT) in ob tem pozval Evropsko komisijo, da zagotovi zadostna dodatna finančna sredstva za izvajanje aktivnosti. Slovenija prepoznava tudi pomembno podporno vlogo agencij Evropske unije, ki jim je nujno zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje zaupanih nalog.

Seznanili so se s stanjem v Ukrajini, Moldaviji in Siriji z vidika vpliva trenutnih geopolitičnih razmer na notranjo varnost Evropske unije. Ministri za notranje zadeve so na zasedanju oktobra 2023 potrdili začetek izvajanja strukturiranega dialoga o notranji varnosti z ukrajinskimi oblastmi. Dialog temelji na operativnih potrebah ukrajinskih oblasti pri naslavljanju ključnih groženj notranji varnosti tako Evropske unije kot Ukrajine. Odziv Evropske unije se je razširil tudi na Moldavijo glede na resne posledice, ki jih je imela ruska agresija proti Ukrajini za stabilnost in varnost te države kandidatke. Z vidika Slovenije je ključno, da Evropska unija pomaga Ukrajini in Moldaviji krepiti odpornost proti hibridnim, kibernetskim in varnostnim grožnjam, saj s tem preprečuje širjenje nestabilnosti v neposredno soseščino Evropske unije, kar bi lahko vplivalo na njeno notranjo varnost.

Razmere v Siriji, zlasti v severovzhodnem delu države, ostajajo zapletene in nestanovitne po padcu Asadovega režima decembra 2024 s strani koalicije uporniških sil. Padec je ustvaril nepredvidljivo okolje s potencialom povečane nestabilnosti, kar bi lahko vplivalo na notranjo varnost EU. Tako da so prizadevanja Evropske unije usmerjena predvsem v boj proti terorizmu.

Obravnavane so tudi vse bolj nestabilne razmere v Libiji, ki imajo posledice na varnost in stabilnost v regiji ter okrepljeno pot proti Evropski uniji. Države članice so izpostavile potrebo po nadaljevanju dialoga, skupnih ukrepih zlasti na področju vračanja, mejnega upravljanja, boja proti tihotapstvu ter ustrezni finančni pomoči. Evropska komisija je pripravljena na nadaljevanje tehničnih misij, takoj ko bodo razmere to dopuščale, predsedstvo pa bo zagotovilo nadaljevanje razprave v okviru Sveta.

Delovno kosilo je bilo namenjeno krepitvi vračanja kot enega osrednjih stebrov pakta o migracijah in azilu ter krepitvi sodelovanja s tretjimi državami pri ponovnem sprejemu oseb, ki nimajo pravice bivati v Evropski uniji. Sodelovanje tretjih držav pri vračanju je ključno za učinkovito migracijsko politiko, zato Slovenija podpira, da se področje vračanja umešča v celovita partnerstva s tretjimi državami. Ob tem zagovarjamo enotno delovanje Evropske unije, večjo transparentnost postopkov in verodostojnost ukrepov, vključno z uporabo pozitivnih spodbud in tiho diplomacijo ter povezovanjem vizumske politike z razvojnim sodelovanjem. Minister Poklukar je ob tem še poudaril, da podpiramo prizadevanja za hitro sprejetje splošnega pristopa Sveta Evropske unije do predlagane uredbe o vračanju, vendar naš cilj ne sme biti kompromis za vsako ceno – rešitve morajo biti učinkovite, vzdržne in izvedljive v praksi.

Popoldanski del zasedanja bo namenjen političnemu upravljanju schengenskega območja. Slovenija podpira predlagane prednostne naloge za prihodnji schengenski cikel, pri čemer mora biti poudarek na doslednem izvajanju že sprejetih zavez in zagotavljanju zadostnih sredstev za izvedbo dogovorjenih ukrepov. Polno delovanje območja brez nadzorov na notranjih mejah je vrednota, ki jo je treba ohraniti v korist državljanov in gospodarskih subjektov v vseh članicah schengenskega območja. Pri tem mora pomembno vlogo odigrati Evropska komisija ter uporabiti svoje pristojnosti in skrbeti, da se schengenski pravni red dosledno spoštuje. Za Slovenijo je pomembno, da države članice skupaj skrbimo za varnost Evropske unije in schengenskega območja tudi v notranjosti in ne samo na zunanjih mejah. Slovenija namreč izvaja veliko število izravnalnih ukrepov v notranjosti, pri tem pa bi si želeli, da bi imela Evropska komisija posluh pri financiranju aktivnosti in opreme tudi v te namene.

Ena pomembnejših aktivnosti za učinkovitejši nadzor zunanje meje in s tem varovanje schengenskega območja bodo tudi tristranske patrulje slovenske, hrvaške in italijanske policije, ki bodo na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino začele delovati v prihodnjem tednu.

Dan pred zasedanjem se je minister v Schengnu udeležil slovesnosti ob 40. obletnici podpisa Schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril pomen temeljitega razmisleka o prihodnosti schengenskega območja s povrnitvijo zaupanja med državami članicami.

Ob robu srečanja se je minister sestal z nekaterimi kolegi notranjimi ministri, med drugim tudi z italijanskim kolegom Matteom Piantedosijem. Pogovarjala sta se o ukrepih za boljšo pretočnost prometa na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči zaradi policijske kontrole na italijanski strani in zapore hitre ceste na slovenski.