O ljubiteljski kulturi na 5. Dnevih medgeneracijskega sožitja

Državni sekretar mag. Marko Rusjan je z nagovorom odprl 47. državno srečanje pevskih zborov in si pred tem ogledal razstavo slikarskih in kiparskih del amaterskih umetnikov Zveze društev upokojencev Slovenije.

Ob odprtju je državni sekretar mag. Marko Rusjan poudaril: »Petje nas spremlja v vsaj enem obdobju življenja, mnoge pa celo vse življenje. Zato lahko rečemo, da je to najbolj množična oblika izražanja. Za petje zadostuje lastno telo, kar pomeni, da se lahko izrazi vsakdo, saj ni potrebna nobena dodatna oprema. Zapojemo lahko kjerkoli in kadarkoli. Kljub tej preprostosti, pa petje v zboru zahteva dodaten trud. Posameznik s svojim glasom prispeva h kolektivnemu petju, ki tako postane mogočnejše in prodornejše, zato nas skozi zgodovino navdušuje vse do danes. Številni glasovi se združijo v glas zbora in tako ustvarijo ali poustvarijo edinstveno kolektivno umetniško delo. Pri zborovskem petju in poslušanju občinstva gre za edinstveno doživetje skupnosti. Ljubezen do glasbe in petja nas vsaj v teh trenutkih združi in navda z optimizmom. To nam kaže, da lahko tudi v vsakdanjem življenju s skupnim delom dosežemo največje dobro za vse.«

V ljubiteljskih dejavnostih aktivno deluje več kot 110.000 članov iz 6000 nevladnih organizacij – kulturnih društev in sekcij. Letno organizirajo več kot 25.000 kulturnih dogodkov. Zaradi svoje decentralizirane razvejanosti so ljubiteljske kulturne dejavnosti ključne pri razvoju posameznih lokalnih skupnosti. Poleg tega udejstvovanje na različnih področjih ljubiteljske kulture prinaša vrsto pozitivnih učinkov na vsakdanje življenje, od večje socialne vključenosti do zdravja in dobrega počutja. 

Ljubiteljsko kulturo na nacionalni in lokalni ravni, čezmejno in v mednarodnem prostoru na ministrstvu spodbujamo prek JSKD, ki deluje prek mreže 59 območnih izpostav.

Direktor JSKD Damjan Damjanovič je ob odprtju letošnjih dnevov povedal: » V dejavnostih, kot so petje v zboru, igranje v amaterskem gledališču ali ohranjanje folklornih plesov, se prepletajo različne generacije, izkušnje in tradicije. To medgeneracijsko povezovanje je temelj socialne povezanosti in prenosa vrednot, zato ljubiteljsko kulturo podpiramo kot pomembno polje ustvarjalnosti, ohranjanja dediščine in medgeneracijskega dialoga.«

Ljubiteljska kultura je temelj kulturne raznolikosti in življenjska sila številnih skupnosti. Pri JSKD si prizadevajo, da ta ostaja živa, dostopna in vključujoča za vse. 

Z ljubiteljsko kulturo JSKD:

• povezuje ljudi in krepi občutek pripadnosti ter soustvarjanja – kultura namreč živi v skupnosti, ki jo neguje;
• podpira razvoj društev in drugih neinstitucionalnih oblik kulturnega ustvarjanja, saj ti pomembno prispevajo k bogastvu vsakdanjega življenja in kulturni pestrosti v vseh slovenskih regijah;
• spodbuja ljubiteljsko kulturno dejavnost na lokalni in nacionalni ravni, hkrati pa gradimo mostove v čezmejnem in mednarodnem prostoru, ker verjamemo, da kultura presega meje in povezuje ljudi različnih okolij;
• vključuje vse generacije – od najmlajših do najstarejših – in tako omogočamo prenos znanja, izkušenj ter ustvarjalne energije med različnimi obdobji in pogledi.

V veljavni Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 sta kultura in z njo ljubiteljska kultura prepoznani kot javna dobrina. Na ministrstvu bomo zato tudi v prihodnje spodbujali razvoj mreže ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, zagotavljali ustrezne podporno okolje in pogoje za kakovostno produkcijo ter posebno skrb namenjali ukrepom za spodbujanje vključevanja mladih, povezovanje med deležniki in medresorsko povezovanje. Prav tako bomo skrbeli za vzpostavljanje pogojev za vključevanje oseb z oviranostmi v kulturno-umetniško ustvarjanje na ljubiteljski ravni. 

Z ljubiteljsko kulturo ustvarjamo prostor, v katerem je kultura dostopna, živa in povezujoča – za vse in povsod.