Državni sekretar dr. Milan Brglez na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve
Svet je potrdil splošni pristop glede predloga direktive o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava, katerega cilj je spodbujanje čezmejnih investicij znotraj enotnega trga preko ciljne harmonizacije insolvenčnih postopkov. Predlog direktive predstavlja pomemben element v okviru EU prizadevanj za krepitev Unije kapitalskih trgov, kar je potrdil tudi Evropski svet. Slovenija besedilo ocenjuje kot uravnotežen kompromis, kjer so ustrezno upoštevana stališča Slovenije in drugih isto mislečih držav članic Pod prihodnjim danskim predsedstvom se bodo pričela pogajanja z Evropskim parlamentom.
Svet je potrdil tudi delni splošni pristop glede dela predloga uredbe o varstvu ranljivih odraslih, katere cilj je okrepitev čezmejne zaščite odraslih, ki zaradi invalidnosti ali nezadostnih osebnih zmožnosti niso več zmožni zaščititi lastnih interesov.
Svet se je v nadaljevanju med drugim seznanil z aktualno informacijo glede pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Slovenija se je pridružila pozivom Evropski komisiji, da bi ta čimprej zaprosila Sodišče EU za mnenje o skladnosti osnutka pristopnega paketa s pravom EU.
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi je na zasedanju predstavila dosežke in načrte za nadaljnje delo Evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki je pristojno za pregon kaznivih dejanj zoper proračun EU.
Razprava je tekla tudi o tehnoloških izzivih prestrezanja komunikacij za namene kazenskih preiskav, ob upoštevanju potrebe po zaščiti človekovih pravic in vladavine prava. Slovenija je izpostavila hiter tehnološki razvoj na področju digitalnih tehnologij, ki ga izkoriščajo tudi kriminalne združbe. Zavzela se je za vzpostavitev enotnega pravnega okvirja na ravni EU, ki bi moral predvideti učinkovit pravosodni nadzor nad odrejanjem in izvajanjem prestrezanja, kar je ključnega pomena za zakonitost zbiranja dokazov in s tem dopustnost njihove uporabe v kazenskih postopkih.
Svet se je v nadaljevanju med drugim seznanil tudi z aktualnim stanjem glede boja proti nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Državni sekretar Brglez je povedal, da je treba zagotoviti, da bodo zločini preiskani in bodo storilci pripeljani pred sodišče, ob tem pa poudaril, da »bi morali z enako resnostjo obravnavati tudi druge konflikte, v katerih se pojavljajo poročila o storjenih zločinih.«
Na predlog Slovenije je bila na zasedanje uvrščena dodatna točka glede uvedbe sankcij ZDA zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča, med katerimi je tudi sodnica iz Slovenije Beti Hohler. Državni sekretar Brglez je pozval Evropsko komisijo, da pristopi k aktivaciji evropskega akta o blokiranju ter tako zaščiti evropske državljane in subjekte ter mednarodne institucije pred negativnimi učinki enostranskih ukrepov tretjih držav. Predlagal je jasno, usklajeno politično sporočilo Unije z nedvoumno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in obsodbo sankcij kot napada na neodvisnost sodstva, ter posebno razpravo v Svetu EU, na kateri bi skupaj ocenili, kako zaščititi sodnico kot državljanko EU pred sankcijami, in našo zavezo mednarodni pravičnosti.
Državni sekretar Brglez se je ob robu zasedanja srečal s komisarjem McGrathom. Govorila sta predvsem o zaščiti mednarodnih sodišč in mednarodnega pravnega reda, še posebej v luči že prej omenjenih sankcij ZDA zoper sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča. Prav tako se je srečal tudi s slovenskima sodnikoma Splošnega sodišča EU dr. Majo Brkan in dr. Damjanom Kukovcem in jima čestital ob obnovitvi mandata za nadaljnjih pet let, ki ga je 11. junija 2025 potrdila konferenca predstavnikov vlad držav članic.
