Dan narave 2025: prihodnost bo zelena in pravičnejša … ali pa je ne bo

Proaktivna obnova narave v Sloveniji

Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu odboru za vire je v govoru poudaril pomen dobro ohranjene narave za večjo konkurenčnost Slovenije.

Ob tem je opozoril, da smo bolj kot kadarkoli doslej ljudje medsebojno povezani in soodvisni. »Dobro desetletje so-predsedujem Mednarodnemu panelu Združenih narodov za vire. Ena ključnih ugotovitev je, da je pretirana raba naravnih virov glavni razlog za krize, povezane z naravo, pa tudi za krize povezane z revščino in neenakostjo«, je dejal. Opozoril je tudi na izsledke panela, po katerih naj bi bilo pridobivanje in predelava surovin vzrok za 90 odstotkov upada biotske raznovrstnosti, za 90 odstotkov vodnega stresa, za več kot polovico podnebnih sprememb in 40 odstotkov globalnega onesnaževanja.

Siromašenje biotske raznovrstnosti je alarmantno, je dejal Potočnik, ter opozoril, da smo ljudje del narave - uničevanje narave je torej uničevanje samih sebe.

Prihodnost bo zelena in pravičnejša ... ali pa je ne bo. Če kogarkoli, ki je kadarkoli obiskal Slovenijo, povprašate o vtisih, bo odgovor vseboval očaranost nad naravo. Zato bi res ne smelo biti pretežko razumeti, kaj je naša resnična dolgoročna konkurenčna prednost.
dr. Janez Potočnik

Ko je govora o odnosu do narave, smo po njegovih besedah v Sloveniji razvajeni, saj imamo izjemno biotsko raznovrstnost, tudi po vodnatosti in gozdnatosti nas je mogoče, skupaj s Finsko in Švedsko, najti med evropskimi državami z odličji. A obdarjenost nosi s seboj ne le vse ugodnosti, ki jih uživamo, ampak tudi temu ustrezno večjo odgovornost.

V nadaljevanju je Humberto Delgado Rosa iz Direktorata za okolje Evropske komisije povedal, da je Slovenija lep primer države, v kateri so deli narave še razmeroma dobro ohranjeni. Zaradi vse večjih pritiskov na naravo pa smo »v desetletju, ko ukrepanje ne more biti več neobvezno, ukrepanje mora biti načrtno.« 

Začeti moramo z globokim razumevanjem, da narava ni razkošje, ampak temelj.
dr. Humberto Delgado Rosa

Po njegovem obnova narave ni vrnitev v preteklost, temveč vzpostavitev odpornosti za prihodnost: »V času podnebnih ekstremov obnavljanje šotišč, mokrišč, gozdov in morskih habitatov povečuje našo sposobnost prilagajanja in odzivanja. V času geopolitičnih napetosti in ranljivosti prehranske verige so zdrava tla, opraševalci in sladkovodni sistemi strateško premoženje.«

Odpornost Evropske unije je odvisna od njene ekološke povezanosti: »Naši podnebni cilji, prehranske politike, zaveze glede biotske raznovrstnosti za vse je potreben trden in živ temelj: obnovljena narava po pokrajinah in morjih. To je cilj uredbe EU o obnovi narave.«

Obnova narave ni samo strošek, ampak tudi naložba, saj prinaša številne koristi, kot je blaženje podnebnih sprememb, zagotavljanje hrane, čistega zraka in vode ter izboljšanje zdravja in dobrega počutja. Za vsak vloženi 1 evro se vrne 8 evrov v obliki ekosistemskih storitev.
dr. Humberto Delgado Rosa

Delgado Rosa je opozoril, da vlaganje v naravo pomeni tudi spodbujanje delovnih mest, izboljšanje zdravja, spodbujanje inovacij ter krepitev družbene odpornosti. Narava po njegovem ponuja veliko razvojnih priložnosti in koristi, ki presegajo stroške obnove.

Peter Trontelj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se je v nastopu osredotočil na posebnosti biodiverzitete v Sloveniji. Kot je poudaril, je nadpovprečno vrstno bogastvo v Sloveniji predvsem posledica mešanja širših biogeografskih območij ter zgodovinskih okoliščin in biogeografije. Značilne so majhne populacije, velika nihanja, velika občutljivost robnih populacij in mikroendemizem. Slovenija je soudeležena pri globalnem izumiranju vrst, podvrst, lokalnih populacij.

V zadnjih 250. letih so tako pri nas izumrle številne vrste, ki jih je poimenoval Scopoli, začetnik sodobne  naravoslovne znanosti na Slovenskem, v zadnjih 50. letih je izumrlo 10 vrst ptic gnezdilk. Letos je izumrl veliki škurh (največja med pticami iz skupine pobrežnikov). Pojasnil je, zakaj je izraz biodiverziteta primernejši kot biotska raznovrstnost in je lahko v pomoč nadaljnjim prizadevanjem za ohranjanje narave.

Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in in Senka Šifkovič iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij sta govorili o vključujočem ohranjanju narave za doseganje ambicioznih ciljev. Kot enega od temeljnih vzvodov za spremembo trendov sta izpostavili vključujoče upravljanje - postavljamo si namreč vedno bolj ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti, ta pa še naprej upada.

Prizadevati si moramo za povezovalno vzdušje, usmerjeno k rešitvam. Smo del narave, ta pa je naš največji zaveznik pri izhodu iz kriz.
dr. Jerneja Penca

Obnova narave mora vključiti in povezati vse deležnike ter zagotoviti skladnost z vsemi politikami. Gre torej za nacionalni projekt.

Nacionalni načrt za obnovo narave

Evropska unija je junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave, ki prvič v zgodovini uvaja pravno zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov, kar predstavlja pomemben korak za varstvo narave in ljudi.

Uredba o obnovi narave je odgovor na zaskrbljujoče stanje naravnih habitatov v EU, saj je več kot 80 odstotkov habitatov v slabem stanju; v Sloveniji je ta delež 62 odstotkov, kar kljub nekoliko boljšim številkam še vedno zahteva nujne ukrepe, saj se ta delež v zadnjih 20 letih kontinuirano viša.
dr. Katarina Groznik Zeiler

Kot sta poudarili Katarina Groznik Zeiler in Daša Majcen z MNVP, ima Slovenija: »visoko biodiverziteto in je na področju njenega varstva proaktivna ter ima visok delež zavarovanih območij. Kljub temu se stanje slabša, vedno večji so tudi pritiski podnebnih sprememb na že osiromašene ekosisteme.«

Uredba določa posebne zahteve za različne kopenske in morske ekosisteme, vključno s kmetijskimi, gozdnimi, rečnimi in urbanimi ter zahteve za izboljšanje stanja opraševalcev. Slovenija bo tako do sredine leta 2026 pripravila Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo vseboval ukrepe obnove omenjenih ekosistemov in njihov prispevek k ciljem uredbe.

Ključno za uspešno izvajanje uredbe bo sodelovanje vseh sektorjev vlade in družbe v celoti ter zadostno financiranje ukrepov, za oboje je potrebna  politična zavezanost in visoka podpora za obnovo narave v družbi. Direktorat za naravo bo pri pripravi nacionalnega načrta za obnovo tesno sodeloval zlasti s pristojnimi organizacijami za kmetijstvo, gozdarstvo, vodarstvo, urejanje prostora ter z občinami in skrbel za vključevanje zainteresiranih deležnikov.

Pomen ohranjanja narave in primeri dobrih praks

Špela Berlot Veselko, CIPRA Slovenija je v sodelovanju z Matejem Ogrinom s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v svojem nastopu poudarila, da varstvo narave vedno prispeva k varstvu podnebja ter da po drugi strani izguba habitatov in vrst vodi v slabšo podnebno odpornost.

Slovenija je med evropskimi državami nadpovprečno izpostavljena vremenskim ekstremom, ki so posledica podnebnih sprememb.
Špela Berlot Veselko

Predstavila je primer Alp kot indikatorja stanja, kjer podnebne spremembe vodijo v izgubo vrst in spremembo habitatov, hkrati pa so Alpe pionirska regija, med drugim s konceptom umirjanja prometa, pa tudi s skromnostjo in prilagodljivostjo.

Aleksander Koren iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Gregor Domanjko iz Javnega zavoda Krajinski par Goričko sta predstavila nekatere primere obsežnejših obnov narave v Sloveniji. Opisala sta primere dobrih praks, kot so med drugim obnova rečnega ekosistema Mure, obnova barij na Pohorju (kjer je bilo obnovljenih 51 hektarov barij) in obnova skupno 1860 hektarov travišč po vsej Sloveniji.

Ob koncu posveta je Dan Podjed iz ZRC SAZU pojasnil, da bo družba kot taka morala narediti velike premike od trenutnega fokusa na individualno in virtualno do resničnega zavedanja, da smo del narave, ki nas obdaja. Prav zato moramo iznajti nove oblike sobivanja. Od egocena k ekocenu!

Podeljena Nagrada Rada Smerduja za naravovarstvo

Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave je najvišjo državno nagrado na področju ohranjanja narave, Nagrado Rada Smerduja, podelil naravovarstvenici Andreji Slameršek. Nagrado je prejela za izjemen prispevek k ohranjanju narave.

Nagrado izmenično podeljujemo organizacijam in posameznikom, ki pomembno doprinašajo k varstvu narave. V lanskem letu jo je prejelo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

V svojem nagovoru je državni sekretar Jure Leben poudaril pomen dneva, posvečenega naravi. »To je priložnost, da se za trenutek ustavimo, zadihamo s polnimi pljuči in se zahvalimo naravi za vse, kar nam daje: za zrak, ki ga dihamo, vodo, ki nas ohranja pri življenju, gozdove, ki nas pomirjajo, in živali, s katerimi si delimo ta planet,« je povedal.

Ob tem je poudaril, da narava ni samoumevna, temveč dragocenost, ki zahteva našo skrb in odgovorno ravnanje. »Naj bo današnji dan tudi opomnik, da moramo z njo ravnati spoštljivo, skrbno in odgovorno,« je dejal.

Dr. Katarina Groznik Zeiler, direktorica Direktorata za naravo MNVP in predsedujoča odboru za podeljevanje nagrade je ob podelitvi nagrade povedala, da »se V Sloveniji ponašamo z zelo dolgo tradicijo ohranjanja narave, ki jo v sedanjem času nadaljuje veliko organizacij, društev in posameznikov. S podelitvijo letošnje nagrade za ohranjanje narave skušamo osvetliti pomembno delo predanih posameznic in posameznikov, ki so pokazali izjemne dosežke na področju ohranjanja narave.«

Želimo si, da bi se posebne zgodbe izjemnih naravovarstvenikov dotaknile čim več ljudi in se s tem okrepilo zavedanje, da z ohranjanjem narave na dolgi rok skrbimo za dobrobit ljudi in planeta.
dr. Katarina Groznik Zeiler

Andreja Slameršek je nagrado prejela za izjemen prispevek k ohranjanju narave v Sloveniji. Kot je v utemeljitvi izbora nagrajenke zapisal odbor za podeljevanje nagrad na področju ohranjanja narave, si profesorica biologije in kemije, naravovarstvenica, aktivistka in častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije s svojim dolgoletnim delom na številne načine prizadeva za ohranitev prosto tekočih slovenskih rek in s tem prispeva k ohranjanju naravovarstveno pomembnih rečnih in obrečnih življenjskih okolij ter številnih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki jih le-ta podpirajo.

Andreja Slameršek je pionirka pravnega zagovorništva narave v Sloveniji. S svojo strokovnostjo in predanostjo širši javnosti angažirano predstavlja pomen ohranjanja rečnih okolij. Že desetletje si prizadeva za ohranitev območij Natura2000 Spodnja Sava in Krka s pritoki. S svojim strokovnim delovanjem in z uspešno ter izjemno obsežno naravovarstveno kampanjo »Rešimo Muro«, je skupaj s podporniki prispevala k ohranitvi prosto tekoče reke Mure in razglasitvi biosfernega območja Mura. To območje je v Sloveniji ključni del 5-državnega UNESCO biosfernega območja Mura-Drava-Donava.

Zahvalo za prispevek k ohranjanju narave v Sloveniji sta prejela tudi dva posameznika, ki ju je odbor uvrstil med najboljše tri kandidate, in sicer mag. Matjaž Jež ter dr. Mihael Jožef Toman.

Mag. Matjaž Jež je svoje življenje posvetil varstvu narave. Do upokojitve je vodil Območno enoto Maribor Zavoda RS za varstvo narave. Z inovativnimi pristopi je pomembno prispeval k razvoju in vzpostavitvi sistema ohranjanja narave v Sloveniji, k prepoznanju in ohranitvi nekaterih najbolj ogroženih območij narave severovzhodne Slovenije, na primer Pohorja, Pece in reke Mure. Kot poslanec prvega sklica Državnega zbora Republike Slovenije je dosegel vključitev naravne dediščine v Ustavo Republike Slovenije, s čimer je narava postala ustavna kategorija.

Prof. dr. Mihael Jožef Toman je bil dolgoletni predavatelj na Biotehniški fakulteti na Oddelku za biologijo in ustanovitelj Skupine za limnologijo. Raziskoval je biološke procese in življenjske združbe v tekočih in stoječih celinskih vodah ter biološke čistilne naprave. Posebno pozornost je namenjal raziskavam evtrofikacije in biološkemu vrednotenju vodotokov. Leta 2024 je bil zaradi prepoznanega znanstvenega, pedagoškega in družbenega opusa izvoljen za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.

Nagrada Rada Smerduja

S podelitvijo Nagrade Rada Smerduja želimo prispevati k večjemu zavedanju ljudi o pomenu aktivnega ohranjanja narave: opozoriti na prispevek posameznikov in organizacij, nagraditi dosežke na področju ohranjanja narave in povečati njihovo prepoznavnost. 

Ohranjena narava je ključno bogastvo Slovenije, visoka biotska raznovrstnost pa ena naših prednosti. Naša skupna odgovornost je, da naravo ohranjamo za naše potomce. Z vzpostavitvijo Direktorata za naravo v na novo nastalem Ministrstvu za naravne vire in prostor v letu 2023 so sistemska prizadevanja za ohranjanje narave dobila dodaten pomen in pozornost.

Državna nagrada za največje dosežke na področju ohranjanja narave je bila letos podeljena drugič – dan pred rojstnim dnem Rada Smerduja, priznanega slovenskega biologa in naravovarstvenika, po katerem je nagrada dobila ime. Lani je minilo 40 let od njegove tragične smrti ob raziskovanju soteske Predaselj v Kamniški Bistrici.

Na spletni strani ministrstva je na voljo več informacij o nagradi in Radu Smerduju.