Zavarovanja: Zakaj so pomembna tudi takrat, ko se vse zdi stabilno?

Zavarovanje je eden od  korakov za zaščito najpomembnejšega – sebe, svojega zdravja, premoženja in svojih bližnjih. Če je pravilno izbrano in sklenjeno, lahko pomeni ključno razliko med dolgotrajno finančno stisko in obvladljivim izzivom.

»Zavarovanje je finančni mehanizem, s katerim posameznik ali podjetje prenese tveganje nastanka škode na zavarovalnico v zameno za redno plačilo premije,« pojasnjuje Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, ki je bil tokratni gost podkasta S financami na ti. Namen zavarovanja je torej zaščititi posameznika ali organizacijo pred negativnimi posledicami nepričakovanih dogodkov – bodisi materialne, osebne ali ekonomske narave.

Glavne oblike zavarovanj

• Premoženjska zavarovanja: krijejo škodo na premoženju, kot so avtomobili, nepremičnine, oprema ali odgovornost do tretjih oseb.
• Življenjska zavarovanja: vključujejo kritja za primer smrti, doživetja, mešane oblike, rente in zavarovanja z vračilom premij.
• Zdravstvena zavarovanja: krijejo stroške zdravljenja v primeru bolezni ali poškodbe; delimo jih na obvezna in prostovoljna.

»Avtomobilska zavarovanja so med Slovenci še vedno najbolj razširjena – skoraj vsako vozilo na naših cestah je ustrezno zavarovano,« pojasnjuje Čibej. Dodaja pa, da je to predvsem posledica zakonske obveznosti, saj morajo biti vozila skladno z zakonodajo zavarovana za odgovornost v primeru prometne nesreče.

Povsem drugačna je slika, ko govorimo o zavarovanju stanovanjskih objektov, še posebej v primeru potresov. »Tu je zavarovalna vrzel zaskrbljujoča,« opozarja sogovornik. Po zadnjih podatkih je primerno zavarovanih le okoli 20 odstotkov slovenskih nepremičnin.

In kaj pomeni zavarovalna vrzel? Gre za razliko med vrednostjo premoženja in višino zavarovalne vsote. Če zavarovalna polica ne pokriva dejanske vrednosti, pomeni, da ob škodi zavarovanec ne prejme dovolj sredstev za nadomestilo.

Spomin na potrese v Zagrebu in Petrinji je še vedno svež. »Če bi se v Ljubljani danes zgodil podoben potres kot leta 1895, bi bila škoda ocenjena na okoli 7 milijard evrov. Če pa bi šlo za potres magnitude 6,4, kot v Petrinji, bi škoda dosegla kar 9 milijard evrov. In država sama tega stroška ne bi mogla pokriti,« opozarja Čibej.

Pred samim potresom se ne moremo zaščititi – lahko pa se zaščitimo pred njegovimi posledicami. Ustrezna polica mora vključevati tudi kritja za potres, požar, poplavo in druge elementarne nesreče. Izkušnje po avgustovskih poplavah leta 2023 so pokazale, kako pomembno je biti zavarovan – a kot pravi Čibej, je kolektivni spomin na te dogodke pogosto prekratek.

Nekaj aktualnih številk

V letu 2024 je bilo v Sloveniji bruto pobranih premij za 2,431 milijarde evrov, kar je manj kot leto prej, ko je ta znesek znašal 2,878 milijarde evrov. Največji upad je bil pri zdravstvenih zavarovanjih – zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je nadomestil obvezni prispevek, so premije padle s 642 na zgolj 53 milijonov evrov.

Na drugi strani so premije za motorna vozila narasle – s 440 milijonov evrov leta 2023 na 510 milijonov lani. Prav tako so narasle pozavarovalne premije, s 500 milijonov na 566 milijonov evrov, kar je posledica višjih cen pozavarovalnega kritja.

Zgodovina zavarovalništva

Zavarovanja imajo dolgo zgodovino. Prve oblike so se pojavile že v srednjem veku v okviru cehov in bratovščin. Prva znana moderna zavarovalna polica je bila izdana leta 1347 v Genovi, nanašala pa se je na pomorsko zavarovanje.

Moderno zavarovalništvo se je začelo razvijati v 18. stoletju – pomemben mejnik je ustanovitev angleško The Amicable Society for a Perpetual Assurance Office leta 1705 v Londonu. V Sloveniji je bila prva uspešna zavarovalnica Vzajemna, ustanovljena leta 1900, ki je začela s požarnim zavarovanjem.

Danes je slovensko zavarovalništvo stabilno in dobro razvito, več zavarovalnic pa uspešno kotira tudi na Ljubljanski borzi.