Razstava o izumitelju baronu Codelliju na Krakovskem nasipu

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) in Slovenski etnografski muzej (SEM) sta pripravila skupno razstavo z naslovom Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo. Postavljena je na Krakovskem nasipu v Ljubljani, in bo na ogled do 30. junija 2025. Razstava obeležuje 150 let rojstva barona Antona Codellija (1875–1954), enega najpomembnejših slovenskih izumiteljev.

Codelli je bil samouk, mecen, izumitelj in prvi lastnik avtomobila v Ljubljani. Njegovo ime je tesno povezano z mestom, predvsem z graščino Turn (danes Kodeljevo) in tamkajšnjim predelom. Zaslovel je z izgradnjo brezžične telegrafske postaje v nekdanji nemški koloniji Togo v zahodni Afriki, s čimer je omogočil prvo brezžično povezavo med Afriko in Evropo. Bil je imetnik kar 31 patentov, med njimi tudi naprave za prenos slike na daljavo – televizije.

Codelli je bil tudi producent prvega igranega filma, posnetega v Afriki – Bela boginja iz Wangore. Film je bil zadnjič javno prikazan leta 1925 v Londonu, nato pa izginil. V SEM hranijo bogat fotografski arhiv njegovega bivanja v Afriki ter obsežno zbirko afriških predmetov, med katerimi izstopajo obredna pokrivala.

Ob obletnici njegovega rojstva je Pošta Slovenije izdala tudi priložnostno poštno znamko.

Avtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM, pri pripravi pa je sodeloval tudi URSIL. 

Vabljeni k ogledu!