Ministrstvo za obrambo obnavlja številna vojna grobišča in kraje spomina po Sloveniji in v tujini

Pri delu sektor tesno sodeluje z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Nacionalnim forenzičnim laboratorijem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine ter drugimi strokovnjaki s področij zgodovine, arhitekture, arheologije in konservatorstva. Med najvidnejšimi ter strokovno in finančno najzahtevnejšimi projekti v zadnjem obdobju so spominski center Kampor na otoku Rab, Park talcev in vojnega grobišča Begunje na Gorenjskem in kraj spomina pri Macesnovi gorici.

Kampor (otok Rab, Hrvaška). Zaključena je celostna prenova območja nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča in vojnega grobišča v Kamporju, ki vključuje restavratorske posege, novo infrastrukturo ter prenovo spominskega parka. Celotna zasnova sledi prvotnim arhitekturnim načelom Edvarda Ravnikarja, kar območju vrača dostojanstvo in zgodovinski pomen ter obiskovalcem omogoča poglobljen vpogled v težko zgodovino taborišča.

Begunje na Gorenjskem. Zaključena je celovita prenova Parka talcev in vojnega grobišča, prav tako delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Ureditev združuje krajinski in arhitekturni pristop, s poudarkom na spoštljivem ohranjanju spomina na žrtve in vključevanju lokalne skupnosti v upravljanje prostora. Prenovljen park je pomembna spominska točka v slovenskem kolektivnem zgodovinskem spominu.

Jama pod Macesnovo gorico (Kočevski rog). V enem največjih prikritih povojnih grobišč v Sloveniji je bilo iz jame pod Macesnovo gorico izkopanih in pietetno prenesenih 3.450 posmrtnih ostankov, ki so trenutno shranjeni v kostnici v Škofji Loki in čakajo na dokončni pokop. Ob tem je potekala tudi ureditev kraja spomina v Trnovcu, ki svojcem žrtev ter širši javnosti omogoča dostojen in spoštljiv poklon. Delo na tem območju ostaja eno najzahtevnejših na področju prikritih grobišč ter je izjemnega pomena za razumevanje in spravo v slovenski zgodovini.

Obnove na teh treh lokacijah ponazarjajo širše delovanje Sektorja – skrb za spoštljivo ohranjanje zgodovinskega spomina, strokovno natančnost ter sodelovanje z institucijami in lokalnimi skupnostmi. Ob tem velja omeniti tudi vrsto drugih pomembnih projektov, ki so bili izvedeni ali načrtovani:

• Becherov (Slovaška) – postavitev spomenika padlim slovenskim vojakom na vzhodni fronti prve svetovne vojne,
• Cvibelj nad Žužemberkom – celovita obnova največjega partizanskega grobišča,
• Trnovo nad Novo Gorico – celovita prenova partizanskega grobišča, ki ga je prav tako načrtoval Edvard Ravnikar,
• Radovljica – večja prenova partizanskega grobišča in spomenika NOB v tamkajšnjem spominskem parku,
• Dražgoše – obnovitvena gradbena in hortikulturna dela na spomeniku in ob njem ter na partizanskem vojnem grobišču,
• Ukanc (Bohinj) – obnova vojaškega grobišča iz prve svetovne vojne, vključno z restavriranjem obstoječih obeležij in ureditvijo prostora za obiskovalce,
• Žale (Ljubljana) – načrtovana obnova kostnice iz prve svetovne vojne, katere izvedba je predvidena v letu 2025,
• Pobrežje (Maribor) – postavitev in zamenjava informacijskih tabel na pomnikih prve in druge svetovne vojne,
• Kongresni trg (Ljubljana) – postavitev posvetilne table ob spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam,
• ureditev groba Srečka Puncerja, borca za severno mejo (Maistrov borec),
• obnove in vzdrževanja številnih manjših vojnih grobišč in grobov po Sloveniji in v tujini.

Na področju prikritih grobišč, kjer gre večinoma za žrtve povojnih usmrtitev po 15. maju 1945, delo ostaja strokovno izjemno zahtevno, saj so številna grobišča še vedno neodkrita ali težko dostopna. V zadnjem obdobju je bilo veliko narejenega tudi na naslednjih lokacijah:

• Trnovec – jama pod Macesnovo gorico – ureditev kraja spomina,
• Huda jama – Barbara rov – 1.400 žrtev, pokopanih v Parku spomina Dobrava v Mariboru, izvedena sanacija rudniških jaškov in prenova elektro in prezračevalnega sistema,
• Dobrava (Maribor) – v letu 2024 načrtovana postavitev spominskega obeležja, dostopnih poti in informativnih tabel.

Sektor za vojne grobove in grobišča s svojim delom skrbi, da kraji trpljenja in poguma ohranjajo svojo sporočilno moč ter ostajajo dostopni, urejeni in spoštljivo predstavljeni tudi prihodnjim generacijam.