Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovenija uspešno gostila digitalno ministrsko srečanje skupine MED9 v Luksemburgu

Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je 5. junija 2025 v Luksemburgu gostila delovno večerjo ministrov in ministric za digitalno preobrazbo devetih sredozemskih držav članic EU. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o vlogi umetne inteligence in digitalnih tehnologij pri naslavljanju skupnih izzivov v sredozemski regiji ter iskanju skupnih rešitev.

Krepitev sodelovanja v regiji strateškega pomena

Skupina MED9 vključuje devet držav članic EU s sredozemskim geografskim ali političnim položajem – Slovenijo, Hrvaško, Ciper, Grčijo, Francijo, Italijo, Malto, Portugalsko in Španijo. Slovenija v letu 2025 prvič predseduje skupini in s tem prevzema pomembno vlogo pri spodbujanju regionalnega sodelovanja, krepitvi digitalne in energetske povezanosti ter skupnemu oblikovanju odzivov na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, migracije in digitalna suverenost.

Ministrica Klampfer je v uvodnem nagovoru poudarila pomembnost skupnega odzivanja na kompleksne izzive regije: »Sredozemska regija je bogata z zgodovino, znanjem in inovacijami, a hkrati tudi izjemno izpostavljena različnim kriznim tveganjem. Naša naloga je, da s pomočjo naprednih tehnologij, predvsem umetne inteligence, poiščemo rešitve, ki bodo odgovorne, vključujoče in trajnostne.«

Pobuda za skupno mapiranje projektov umetne inteligence

Osrednja vsebinska pobuda slovenskega predsedovanja na področju digitalizacije je bila predstavitev neuradnega dokumenta ("non-paper") za vzpostavitev pilotnega projekta Mapiranja evropske krajine umetne inteligence v javnem sektorju držav MED9. Cilj pobude je ustvariti strukturiran pregled obstoječih in načrtovanih projektov na področjih, kot so podnebne spremembe, zdravje, migracije, varnost, digitalna infrastruktura in izobraževanje.

Pobudo, ki jo je predstavila Slovenija, so soglasno podprle vse sodelujoče države članice ter generalni direktor Evropske komisije za digitalna vprašanja, Roberto Viola. Evropska komisija je projekt prepoznala kot pomemben prispevek k izvajanju evropskega Akta o umetni inteligenci in krepitvi digitalne suverenosti EU.

Predstavitev slovenskih projektov na področju umetne inteligence

V sklopu srečanja je državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić predstavila ključne slovenske rešitve, ki združujejo umetno inteligenco in trajnostno naravnanost:

  • HIDRA, napredni globoki učni model za napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov, ki omogoča do 500.000-krat hitrejše izračune morskih in rečnih tokov v primerjavi s klasičnimi numeričnimi metodami. Model je v uporabi v Sloveniji, v postopku testiranja pa tudi v okviru Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF).
  • Sistem za pametno zaznavanje puščanj v vodovodnih sistemih, ki s pomočjo umetne inteligence v realnem času prepoznava uhajanje vode v omrežjih. Pilotno je bil uspešno uveden v mestu Maribor.
  • Digitalne rešitve za pametno kmetijstvo, med njimi MyFarm, GeoUtrip in SOPOTNIK, ki omogočajo spremljanje stanja kmetijskih površin, napovedi pridelka, optimizacijo porabe vode ter komunikacijo z državnimi institucijami.

Ministrica Klampfer je ob tem izpostavila, da bo Slovenija jeseni 2025 zagnala novo Tovarno umetne inteligence na obstoječem superračunalniku VEGA 1. Leta 2026 bo delovanje preneseno na novi superračunalnik VEGA 2, ki bo posebej optimiziran za razvoj in testiranje rešitev umetne inteligence.

Skupna prizadevanja držav članic MED9

Ministri in ministrice držav MED9 so v prvem delu razprave predstavili primere dobre prakse in nacionalne strategije s področja uporabe umetne inteligence in novih tehnologij. Med drugim so izpostavili:

  • zgodnje vključevanje digitalnih vsebin v izobraževalne sisteme (Malta, Ciper),
  • razvoj velikih jezikovnih modelov in digitalne identitete (Portugalska, Španija),
  • spodbujanje vključujočega razvoja umetne inteligence za mala in srednje velika podjetja (Italija),
  • in ustanavljanje nacionalnih tovarn umetne inteligence (Grčija, Francija).

V drugem delu srečanja je razprava potekala o krepitvi regionalnega sodelovanja in nadaljnji podpori Evropske komisije pri financiranju, infrastrukturi in povezovanju digitalnih ekosistemov. Udeleženci so se zavzeli za oblikovanje evropske skupnosti prakse na področju UI ter za nadaljnjo harmonizacijo pristopov in izmenjavo dobrih praks.

Pogled v prihodnost

Ministrica Klampfer je v zaključku poudarila, da je bilo srečanje pomemben korak k utrjevanju vloge skupine MED9 kot povezovalnega dejavnika v Evropski uniji: »Današnja razprava je pokazala, da obstaja močna skupna volja za sodelovanje in iskanje sinergij. Skupaj lahko postanemo jedro digitalne solidarnosti in inovacij v EU – ne le v tehnološkem, temveč tudi v družbenem smislu.«

Srečanje se je zaključilo v prijateljskem in konstruktivnem duhu, udeleženci pa so prejeli tudi simbolično slovensko pozornost – tradicionalno praznično pecivo kot gesto gostoljubnosti in povezovanja.

Slovensko predsedovanje skupini MED9 tako nadaljuje z jasno vizijo: prispevati k bolj vključujoči, digitalno suvereni in trajnostni prihodnosti sredozemske regije ter celotne Evropske unije.