Deveti posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov

V nagovoru je predstavnica ministrstva, Joži Cvelbar, poudarila ključno vlogo trajnostnega ohranjanja rastlinskih genskih virov za slovensko kmetijstvo in prehransko varnost: »Genski viri so osnova za razvoj novih, odpornih sort, ki omogočajo prilagajanje na podnebne spremembe in druge okoljske izzive. Slovenska kmetijska politika si prizadeva za vzpostavitev trajnostnih prehranskih sistemov, ki zagotavljajo kakovostno hrano ter prispevajo k okoljskim, gospodarskim in družbenim koristim.«

Posvet je bil namenjen predstavitvi dosežkov javne službe nalog rastlinske genske banke v obdobju 2018–2025, pregledu dosedanjega dela na vseh področjih zbirk rastlinske genske banke ter načrtovanju prihodnjih aktivnosti.

Predstavniki ministrstva so na posvetu predstavili tudi mednarodno sodelovanje iz marčevskega zasedanja 20. seje Komisije za genske vire za prehrano in kmetijstvo (CGRFA) v okviru FAO, intervencije, ki se v okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 nanašajo na rastlinske genske vire ter novosti Portala znanja, ki širši javnosti omogoča dostop do gradiv in raziskav s področja kmetijstva ter spodbuja izmenjavo znanja in inovacij v kmetijstvu.

Predstavljen je bil tudi osnutek novega Zakon o kmetijstvu (ZKme-2) in osnutek večletnega programa javne službe nalog rastlinske genske banke. Uvedba demonstracijskih kmetij, ki jih predvideva nov Zakon o kmetijstvu, bo pripomogla k prikazu dobrih praks, novih tehnologij in inovacije v kmetijstvu na praktičen način. Obiskovalci bodo lahko na terenu videli, kako določene rešitve delujejo v praksi, ter se učili iz prve roke.

V nadaljevanju so predstavniki javne službe predstavili zbirke rastlinskih genskih virov. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks njihove uporabe v različnih projektih. Projekti Life to grasslands, projekt Evropskega EIP projekt Kmetovanje za ohranjanje vrsto pestrih travišč s prenosom znanja na kmeta in projekt LIFE-IP NATURA.SI so pomembni iz vidika varovanje ohranjanja vrstno pestrih travišč, sadovnjakov in drugih habitatov, ki so pomemben del slovenske naravne in kmetijske dediščine. Med primeri dobre prakse je bil izpostavljen tudi Projekt Lokalne akcijske skupine (LAS) Ptujski trojček – lokalne sorte čebule, česna in fižola, ki povezuje lokalne sorte kot so ptujski lük (čebula), ptujski česen in ptujski maslenec (fižol) s trženjem in promocijo. Posebej je bil predstavljen tudi projekt Ptujski lük, ki je celovita pobuda za ohranjanje, promocijo in trženje avtohtone slovenske sorte rdeče čebule – ptujske rdeče. Gre za butično, ročno pridelavo te vrste čebule na Ptujskem polju, ki temelji na več kot 200-letni tradiciji.

Sledil je še ogled Infrastrukturnega centra Ptuj, kjer smo si udeleženci ogledali poskusna polja in demonstracijski vrt, kjer se izvajajo in predstavljajo rezultati javnih služb in različnih raziskav, kot na primer projekt LiveSeeding, ki se izvaja v okviru KIS »LivingLab.«

Na posvetu je stekla tudi zanimiva strokovna izmenjava, ki bo pripomogla k trajnostnemu upravljanju rastlinskih genskih virov in s tem krepitvi slovenskega kmetijstva. Dogodka se je udeležilo več kot 60 strokovnjakov, predstavnikov državnih institucij, nevladnih organizacij in kmetijskih gospodarstev.