Na sedežu Nata v Bruslju je potekalo zadnje redno srečanje obrambnih ministrov pred vrhom v Haagu

Srečanje predstavlja tudi pripravo na ministrski ravni pred vrhom Nata konec tega meseca v Haagu. Osrednja tematika zasedanja je bil širši nabor tem odvračanja in obrambe ter nadaljnje pomoči Ukrajini. Ministri  so razpravljali tudi o jedrskem odvračanju in operacijah in misijah zavezništva. V središču razprave so ministri potrdili ambiciozne Cilje zmogljivosti 2025. Slednji bodo okrepili odvračalno in obrambno sposobnost zavezništva in kot taki predstavljali izhodišče za občutno krepitev investicij v obrambne zmogljivosti, kar bodo predsedniki vlad in voditelji držav Nata potrdili na vrhu v Haagu. Minister Sajovic se je ob robu zasedanja srečal s svojim nemškim kolegom Borisom Pistoriusom.

Prvo zasedanje je potekalo v zavezniškem formatu, ki je bilo namenjeno sklenitvi priprav na vrh zavezništva v Haagu. Poudarek je bil namenjen predvsem novim Ciljem zmogljivosti zavezništva, ki so jih po razpravi potrdili obrambni ministri. Zaveznice smo s potrditvijo ambicioznih Ciljev zmogljivosti naredile pomemben korak k zagotovitvi sodobnih in naprednih zmogljivosti v visoki stopnji pripravljenosti, ki bodo omogočale kredibilno izvajanje zavezniških načrtov odvračanje in obrambo. V nadaljevanju bo ključna implementacija ciljev skozi nacionalno obrambno načrtovanje in okrepljene investicije v obrambo. Republika Slovenija nadaljuje s prioritetno izgradnjo bataljonske bojne skupine in bojnega izvidniškega bataljona, ob tem pa bomo posebno pozornost namenili tudi krepitvi zmogljivosti zračne in protiraketne obrambe ter logistike in podpore delovanju.

Slovenski obrambni minister mag. Sajovic je v svojem nastopu poudaril trdno zavezanost in kredibilnost zavezništvu, ki jo izražamo s potrjenimi zavezami zmogljivosti in krepitvijo vlaganj v obrambo. Slovenija bo letos dosegla 2-odstotni cilj bruto domačega proizvoda, namenjenega obrambi. Do leta 2030 bomo dosegli 3-odstotni cilj. Takšno povišanje obrambnih izdatkov za Slovenijo pomeni velik preskok, ki zahteva pomembne in usklajene politične odločitve.   

Prožno prilagajanje in upoštevanje različnih realnosti med zavezniki pri razpravah o novi zavezi o obrambnih investicijah je zato ključnega pomena, je izpostavil minister. Vsi skupaj se moramo spoprijeti z izzivi znatno poslabšanega varnostnega okolja in prevzeti svoj delež bremena. Slovenija poudarja potrebo po celovitih prizadevanjih na področju varnosti in obrambe, vključno s širšimi vidiki odpornosti. Minister Sajovic je  poudaril, da so naši  nacionalni cilji zmogljivosti za leto 2025 že vključeni v naše nacionalne načrte, pri čemer se izvajanje nekaterih ključnih zmogljivosti, kot je zračna obramba, implementira hitreje, kot je bilo prvotno predvideno. Ob tem je minister  izpostavil pomen tesnega sodelovanja in sinergije med Natom in EU na številnih področjih skupnega delovanja, še posebej pa na področju vojaške mobilnosti.

V okviru delovnega kosila so obrambni ministri v formatu Nato Ukrajina razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini. Na razpravi sta bila prisotna tudi visoka predstavnica Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, ki je poročal o najnovejših dogodkih na bojišču in podal oceno Ukrajine glede prizadevanj za mir. Ministri so se strinjali, da namen Natove dolgoročne podpore Ukrajini ni podaljševanje vojne, temveč zagotavljanje, da se bo Ukrajina lahko branila zdaj in preprečila morebitno agresijo v prihodnosti.

Ob robu zasedanja se je minister Borut Sajovic srečal z zveznim ministrom za obrambo Zvezne republike Nemčije Borisom Pistoriusom. Na srečanju sta govorila predvsem o dvostranskih odnosih med državama na obrambnem in vojaškem področju. Strinjala sta se, da so odnosi odlični in jih bomo v prihodnje še krepili. Z Nemčijo okrepljeno sodelujemo predvsem na področju zračne obrambe, od vključitve v nemško pobudo za zaščito evropskega neba (ESSI) in podpisa Programskega dogovora med ministrstvoma glede sodelovanja Republike Slovenije pri nakupu zračne obrambe sistema srednjega dosega IRIS-T SLM. Kupili smo tri sisteme, hkrati pa  nadaljujemo pogovore za morebitno nabavo baterij zračne obrambe kratkega dosega IRIS-T-SLS. Vzpostavitev ustrezne in učinkovite zračne obrambe predstavlja tudi prioriteto na ravni EU in je prva od sedmih kritičnih prioritetnih zmogljivosti, ki je opredeljena v Beli knjigi o evropski obrambi – Pripravljenost 2030.   

Nemčija znatno povečuje finančna sredstva za obrambo in prevzema večjo vlogo pri evropski varnosti. Nova vlada je zavezana nadaljnji podpori in intenziviranju finančne, politične in vojaške podpore Ukrajini, krepitvi prizadevanj za sklenitev premirja ter rekonstrukciji države. Nemčija vidno krepi prispevek k skupni odvračalni in obrambni drži ob vzhodnem krilu Nata. V Litvi vzpostavlja nemško vodeno brigado z okoli 5000 pripadniki. Nemško stran zanima vaja Odpornost, ki smo jo uspešno izvedli lani jeseni. V zvezi s tem bo Slovenijo obiskal predstavnik nemškega obrambnega ministrstva, z namenom seznanitve s potekom in zaključki vaje.