Poslanica ministrice za pravosodje ob mednarodnem dnevu otrok - žrtev nasilja

Na današnji dan obeležujemo Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja. Tistih najmlajših med nami, ki jih je življenje, pogosto znotraj štirih sten doma, izpostavilo nasilju. Naj bo to fizičnemu, spolnemu, psihičnemu ali pa zanemarjanju. Otrok, ki je žrtev, ne more govoriti v polni meri – zato je dolžnost družbe, da govori in ukrepa namesto njega. Otroštvo bi moralo biti varno zavetje, ne prostor strahu. Dolžnost odraslih in države je, da to zagotovimo.

Otroci, ki so doživeli nasilje, potrebujejo več kot zgolj pravico – potrebujejo občutek varnosti, zaupanja in opore. Na Ministrstvu za pravosodje se zavedamo, da ima pravosodni sistem pri tem pomembno vlogo. Prav zato smo v zadnjih letih sprejeli pomembne ukrepe za okrepitev zaščite žrtev kaznivih dejanj – še posebej otrok in žrtev spolnih kaznivih dejanj.

Slovenija ima danes enega bolj naprednih sistemov zaščite žrtev kaznivih dejanj v EU – še posebej otrok. Je prva država na svetu, ki je s celovitim zakonom implementirala Barnahus, vodilni evropski model obravnave otrok žrtev zlorab (leta 2021 je bil sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke). V Hiši za otroke se otroci, ki kot žrtve ali priče nasilja pričajo v sodnem postopku, obravnavajo v varnem, otrokom prijaznem okolju. V Hiši za otroke delujejo strokovnjaki različnih področij – usklajeno in z enim samim ciljem: zaščititi otroka in zmanjšati njegovo dodatno travmatizacijo. Otrok pove svojo zgodbo le enkrat, v prijaznem prostoru, ki ga ne straši, ampak mu omogoča oporo.

Poleg tega smo že v letu 2019 z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) implementirali Direktivo EU o žrtvah. Od takrat imajo mladoletni oškodovanci kot žrtve nasilja pravico, da jih v postopku spremlja oseba, ki ji zaupajo – s tem smo okrepili psihosocialno oporo in jim zagotovili varnejše okolje skozi celoten postopek.

Ob prvem stiku s policijo, tožilstvom ali sodiščem mora biti žrtev jasno in razumljivo seznanjena z vsemi svojimi pravicami – od brezplačne psihološke pomoči do zaščitnih ukrepov, od pravice do tolmačenja do prikritja osebnih podatkov. Te informacije se ne dajejo enkratno, ampak se nadgrajujejo in prilagajajo skozi čas.

Posebej poudarjamo, da se večina nasilnih kaznivih dejanj preganja po uradni dolžnosti, tudi če žrtev ne poda prijave. V Ljubljani in Mariboru že delujeta Službi za podporo žrtvam na sodiščih, širimo pa jih tudi drugod po državi. Pripravljeni so informativni materiali, kontaktne osebe, sistem podpore žrtvam pa se krepi tudi v fazi, ko se nad storilcem izvršuje kazen.

Z vsemi temi aktivnostmi želimo otrokom, ki so doživeli nasilje, povedati: niste sami. Slišimo vas, verjamemo vam in vas bomo zaščitili. Pravna država je odločno na strani žrtev.

Ne gre pa spregledati dejstva, da so tudi mladoletni storilci kaznivih pogosto sami žrtve nasilja. Zato je ena ključnih prednostnih nalog ministrstva ustanovitev Centra za mladoletnike, ki bo v čim zgodnejši fazi kazenskega postopka izdelal individualno oceno mladoletnika ter predlog obravnave otroka oziroma mladoletnika. Njegovo ustanovitev stroka pozdravlja kot zelo pomemben korak v smeri izboljšanja obravnave mladoletnikov z najhujšimi težavami.