Vzpostavljanje sistema vrednotenja zdravstvenih tehnologij
Slovenija je v fazi aktivnega razvoja sistema za vrednotenje zdravstvenih tehnologij za medicinske pripomočke in in vitro diagnostične medicinske pripomočke.
Dogodek je združil strokovnjake in institucije iz različnih področij organizacije zdravstva: ekonomiste, klinične strokovnjake, raziskovalce, informatike, statistike, predstavnike meroslovja, kakovosti, združenja pacientov, industrije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Zdravstvenega sveta (ZS), Razširjene strokovne komisije (RSK), Lekarniške zbornice (LZ), Zdravniške zbornice (ZZ), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS MedTech) in ministrstva.
Delavnica je potekala v obliki tematskih delovnih skupin, ki so razpravljale o različnih vidikih vrednotenja zdravstvenih tehnologij za MD in IVD, njen namen pa je bil oblikovati skupne usmeritve za učinkovitejše in bolj enotno vrednotenje omenjenih tehnologij.
V razpravi o nekliničnih dimenzijah so udeleženci izpostavili ekonomske, organizacijske, pravne, družbene in etične vidike ter pravičnost. Strinjali so se, da je treba vzpostaviti jasne časovnice, metodološke smernice in kriterije, zlasti za določanje, katere pripomočke vključiti v HTA.
Skupini, ki sta obravnavali bolnišnično HTA, sta izpostavili vlogo Agencije za kakovost v zdravstvu. Ugotovili sta, da v bolnišnicah pogosto ni strokovnjakov za HTA, postopki javnega naročanja pa so lahko nepredvidljivi. Kot rešitev so predlagali večja vloga agencije – kot koordinatorja, svetovalca in oblikovalca standardov – ob jasni opredelitvi, kako zavezujoča naj bodo njena priporočila. Poseben poudarek je bil namenjen tudi postopkovni ureditvi. Razpravljavci so opozorili na potrebo po pravnem aktu, obrazcih za vloge in transparentni metodologiji. Ključno je zagotoviti neodvisnost postopka in vloge deležnikov oblikovati tako, da prispevajo vsebinsko, ne pa da ogrožajo nepristranskost vrednotenja.
Skupina, ki je obravnavala kazalnike, je predlagala tesnejše povezovanje obstoječih podatkovnih baz, kar bi omogočilo boljše spremljanje varnosti, učinkovitosti in uporabe pripomočkov. Poudarjena je bila potreba po periodičnem poročanju o rabi pripomočkov in prenosu dobrih praks.
Posebno poglavje je bilo namenjeno digitalnemu zdravju in umetni inteligenci (UI). Razprava je poudarila pomen transparentnosti in razložljivosti UI rešitev. Za uspešno vključitev UI v HTA pa bo treba razviti nove metodološke pristope ter vlagati v znanje in infrastrukturo.
Delavnica je jasno pokazala, da je Slovenija v fazi aktivnega razvoja sistema HTA za MD in IVD. Vzpostavitev pravnih, metodoloških in institucionalnih temeljev ter vključevanje ključnih deležnikov bosta omogočila transparentno, strokovno utemeljeno in pravično odločanje o uvajanju omenjenih zdravstvenih tehnologij.