V kupoli vremenskega radarja na Pasji ravni

Letos sta 31. maja 2025 meteorologa Agencije za okolje, iz Sektorja za daljinske meritve atmosfere, Anton Zgonc in Vito Švagelj v sodelovanju z lokalno skupnostjo sodelovala pri predstaviti delovanja radarja, ki na tem mestu deluje 11 let. 

Starejši radarski center imamo na Lisci od jeseni 1983, vendar so se pokazale potrebe za drugi radar, ki bi bolje pokrival zahodno Slovenijo in Furlanijo, saj vreme na tej geografski širini prihaja z zahoda. Poleg tega v primeru okvare oz. izpada meritev enega radarja sistem po zaslugi drugega še vedno deluje. To je pomembno tako za strokovne službe predvsem v času vremenskih ujm, ki jih je vedno več, pomembno pa je tudi za splošno javnost, saj je radarska slika padavin daleč najbolj obiskan produkt spletnih strani Agencije za okolje in eden najbolj obiskanih spletnih naslovov v Sloveniji. V radarsko kupolo vodi 98 stopnic.

Pred vzponom so si obiskovalci lahko ogledali radarski kabinet z dvojno strežniško omaro – oddajnikom in sprejemnikom, in slišali razlago principa delovanja radarskega centra. 

Oddajnik tvori zaporedne pakete elektromagnetnih mikrovalov oz. radarske impulze, ki nato po cevi potujejo do vrteče antene. Antena žarke usmerja v vse smeri neba. Radarski sistem seva v snop širine 1 stopinje in naredi 12 krogov pri različnih naklonih. Meritev ni hipna, ampak traja 5 minut. Če impulzi na svoji poti naletijo na padavinske delce, se od njih odbijejo in informacije po isti poti potujejo nazaj do sprejemnika. Na podlagi časa od oddanega sunka do prejetega signala sistem izmeri razdaljo. Računalnik te informacije obdela. Ker imamo v Sloveniji dva radarja, ki sinhrono merita podatke, oba pošljeta meritve v računski center na Agencijo za okolje v Ljubljano tam pa 1-3 minute kasneje nastane kompozit obeh radarjev oz. radarska slika padavin.

Nepravilen izraz za radarsko anteno je satelitski krožnik, pravilen pa radarska antena oz. rotacijski paraboloid. V premeru meri 4,5 metra, skupaj s podstavkom pa tehta tono in pol. Zakaj paraboloid? Značilnost paraboloida oz. paraboličnega zrcala je, da se izvor sevanja iz gorišča antene – v našem primeru je to antenski lijak srebrne barve – od katerekoli točke antene odbije točno naravnost v prostor. Na enak način recimo delujejo žarometi. Glavni antenski snop širine 1 stopinje se formira približno 600 metrov od antene, od tam dalje se z njim meri do končnega dosega 250 kilometrov. Prvi krog antena opravi pri elevaciji 0,5 stopinje, nato pa se nagib antene postopoma zvišuje do končne elevacije pri 28 stopinjah. Frekvenca ponavljanja elektromagnetnih impulzov na spodnjih elevacijah znaša 600 impulzov na sekundo. Če impulzi v atmosferi zadenejo v padavinske delce, signale pošljejo nazaj v anteno, od tam pa se spet zberejo v njenem gorišču.

Radarska kupola stoji na vrhu 20 metrov visokega stolpa, in sicer na mestu, ki je jugoslovanski vojski služilo kot rezervni položaj za protiletalsko zaščito prestolnice pred morebitnim napadom iz Italije. Za ta namen so vrh planote sredi 70-tih let prejšnjega stoletja zravnali in znižali za 9 metrov. Tako je najvišji vrh Polhograjskih dolomitov postal Tošč, ki je s 1.021 metri za vsega 1 meter višji od Pasje ravni. A ker se balkon pod radarsko ploščadjo nahaja 18 metrov nad tlemi, stolp omogoča razglede na okolico s 1.038 m. Ob vremenu, kakršen je bil na letošnjem dnevu odprtih vrat vremenskega radarja, je torej radarski center na Pasji ravni tudi idealna razgledna točka.