Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu maju 2025

Slovenija je to poudarila na odprti razpravi Varnostnega sveta in dodatno poudarila pomembnost spoštovanja mednarodnega prava.

Grčija je organizirala tudi odprto razpravo o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih, katere se je udeležila državna sekretarka dr. Melita Gabrič. Na pobudo Slovenije, ki so jo podprle evropske članice VS OZN, je bilo sklicano zasedanje o Ukrajini, na pobudo evropskih članic Varnostnega sveta pa brifing o humanitarni situaciji v Gazi. 

Na odprti razpravi o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih je Varnostni svet ZN nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve dr. Melita Gabrič. V svoji izjavi je izpostavila, da oboroženi spopadi ne le vplivajo na civiliste, ampak prav ti v vojnah najbolj trpijo, pri čemer so posebno zaskrbljujoče razmere v Gazi, Sudanu, Ukrajini in Mjanmaru. Izrazila je globoko zaskrbljenost zaradi stiske žensk in skupin v ranljivih situacijah, vključno z otroki in starejšimi. Državna sekretarka se je udeležila tudi srečanja Varnostnega sveta ZN, ki je ga organizirala Slovenija v sodelovanju z Alžirijo, Panamo, Sierro Leone in Globalnim zavezništvom za zaščito vode v oboroženih spopadih, pod naslovom 'Napadi na vodne vire in z njim povezano infrastrukturo'. Opozorila je, da je škoda na storitvah oskrbe z vodo in sanitarijami ena najhujših in pogosto spregledanih posledic vojne. Ob sklicevanju na poročilo generalnega sekretarja ZN o zaščiti civilistov iz leta 2024 je izpostavila dokumentirane napade na vodno infrastrukturo v Gazi, Sudanu, Libanonu in Siriji. Srečanje izhaja iz dolgoletne zavezanosti Slovenije vodni diplomaciji. Predstavlja tudi priložnost za vključitev Globalnega zavezništva za zaščito vode v oboroženih spopadih v dialog z Varnostnim svetom ZN in širšim članstvom ZN.

Pet evropskih članic Varnostnega sveta, med njimi tudi Slovenija, je zaradi skrajno zaskrbljujočega razvoja dogodkov v Gazi sklicalo brifing o humanitarnih razmerah in zaščiti humanitarnih delavcev v Gazi. Slovenija je zaprosila tudi za nujno poročilo o lakoti in podhranjenosti, saj je humanitarna skupnost pred kratkim opozorila, da dvema milijonoma civilistov na celotnem območju Gaze grozi huda lakota. Slovenija je ponovno poudarila število incidentov, v katerih umirajo ali so hudo ranjeni humanitarni delavci in pozvali k njihovi zaščiti ter zahtevala odgovornost za vse pretekle incidente. V mesecu maju je potekal tudi redni brifing o situaciji v Gazi, kjer je Slovenija poudarila nujnost dostopa humanitarne pomoči. 

Na srečanju o Jemnu v Varnostnem svetu ZN je Slovenija pozvala k zaščiti civilistov ter k nadaljevanju razprav o prekinitvi ognja. Vsaka deeskalacija je korak v pravo smer.

Slovenija je na srečanju Varnostnega sveta ZN pozdravila sodelovanje Sirije z Združenimi narodi in pozvala k trajnemu sodelovanju, mirni in vključujoči tranziciji, takojšnjemu prenehanju nasilja po vsej Siriji in spoštovanju pravic vseh Sircev.

V začetku maja je Varnostni svet ZN opravil redno polletno razpravo o Bosni in Hercegovini. Slovenija je obsodila ravnanja vodstva Republike srbske, zlasti vzpostavljanje vzporednih pravnih in institucionalnih okvirjev, kot tudi podprla delovanje Urada visokega predstavnika ter poudarila potrebo po mednarodni prisotnosti, vključno z operacijo EUFOR Althea.

Slovenija je konec meseca sklicala zasedanje Varnostnega sveta o Ukrajini z namenom obsodbe množičnih napadov in odziva k brezpogojni prekinitvi ognja. Ukrajina in Evropa potrebujeta mir in ne vojne.

Varnostni svet se je v začetku meseca sestal glede DLRK, kjer je bila glavna tema nadaljnjo kršenje sankcij Varnostnega sveta ZN z izvajanjem jedrskega in balističnega programa. Slovenija se je pridružila pozivu za sklic zasedanja in izrazila zaskrbljenost zaradi poteka jedrskega programa Severne Koreje in njenega vojaškega sodelovanja z Rusijo.

Varnostni svet ZN je obravnaval situacijo v Kašmirju po terorističnem napadu v mesecu aprilu. Slovenija je pozvala k deeskalaciji, pozdravila pobudo po mediaciji ter obsodila teroristični napad in pozdravila izjavo Varnostnega sveta.

Na zasedanju Varnostnega sveta o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih je Slovenija izpostavila pomembnost obravnavanja pogrešanih oseb, kot temelj za spravo, trajni mir in stabilnost ter pozvala k implementaciji resolucije 2474.

V tem mesecu so bile sprejete resolucije Varnostnega sveta o podaljšanju mandata misije OZN v Južnem Sudanu (UNMISS), o podaljšanju mandata operacije IRINI in o podaljšanju sankcijskega režima v Južnem Sudanu.