V treh letih aktualnega mandata vlade smo izvedli številne spremembe in aktivnosti
Ministrstvo za javno upravo ima pomembno vlogo v delovanju države – ustvarjamo temelje za učinkovito, pregledno in zaupanja vredno javno upravo | Avtor: Ministrstvo za javno upravo
Prenova plačnega sistema javnega sektorja je eden največjih dosežkov mandata te vlade. Kljub kompleksnosti zadeve smo v sodelovanju in v dogovoru s sindikati ohranili enoten plačni sistem in ga prenovili na način, da bo ta stabilen, motivacijsko naravnan za zaposlene v javnem sektorju, pa tudi privlačen za nove kadre, istočasno pa bo pozitivno vplival na izboljšanje kakovosti javnih storitev.
Pri spremembah smo posebno pozornost namenili zaposlenim, ki so uvrščeni na spodnjo tretjino plačne lestvice ter zagotovili, da nihče v javnem sektorju ne bo imel več osnovne plače nižje od minimalne, ta pa se bo usklajevala tudi z inflacijo. Ob tem smo pozornost namenili tudi mladim, vzpostavili sistem, ki bo stimulativen tudi zanje in bo bolje povezoval plačo z uspešnostjo in delovno učinkovitostjo. Nov plačni sistem tako predstavlja pomemben korak k pravičnejšemu, preglednejšemu in učinkovitejšemu sistemu nagrajevanja javnih uslužbencev, s ciljem, da javni sektor ponovno postane konkurenčen in privlačen na trgu dela. V letošnjem letu smo uspešno izvedli zelo kompleksen in zahteven prehod na nov plačni sistem: 190.000 javnim uslužbencem, ki opravljajo delo na 5.364 različnih delovnih mestih, smo omogočili izplačila prvih plač po novem, ob tem pa 1.887 delodajalcem vseskozi nudili strokovno in tehnično pomoč pri prehodu na nov sistem.
A prvi dve tretjini mandata ni zaznamoval le ta pomemben premik na poti k bolj stabilni, učinkoviti in javnofinančno obvladljivi ureditvi plač javnih uslužbencev. Ministrstvo za javno upravo je tudi na drugih svojih področjih delovanja zaključilo vrsto pomembnih projektov in aktivnosti tako za ljudi kot tudi za gospodarstvo.
Na upravnih enotah, ki so v letošnjem letu obeležile 30 let delovanja, uvajamo optimizacijo poslovnih procesov in informatizacijo postopkov, kadrovske, organizacijske in strukturne spremembe, vse s ciljem izboljšati zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost in hitrejše reševanje zadev ter kakovost upravnih storitev.
S spremembo volilne zakonodaje na državni ravni smo naslovili ranljive skupine in omogočili volilno pravico osebam pod skrbništvom, pri volilni zakonodaji na lokalni ravni oziroma noveli Zakona o lokalnih volitvah pa sistemsko uredili vsebine, ki bodo prispevale k lažjemu izvajanju volilnih opravil ter varstvu volilne pravice.
Prepoznali smo, da je delo občin eno najpomembnejših za boljšo kakovost življenja občanov, zato smo v sodelovanju z reprezentativnimi združenji občin sklenili Dogovor o povprečnini za leti 2025 in 2026, ki je višja za 6,4 odstotka. V letu 2025 so občine iz naslova povprečnin prejele okoli 148 milijonov evrov več kot leto prej. Istočasno pa smo s sprejetjem novele Zakona o financiranju občin okrepili finančno stabilnost občin, sistemsko smo nadgradili način določanja višine povprečnine ter uredili namensko porabo sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji.
Posebno pozornost smo namenili tudi dvigu konkurenčnosti pri javnem naročanju – pripravili analizo slovenskega sistema javnega naročanja in sprejeli Načrt za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju 2025–2030, ki vključuje 35 ukrepov. Slednji bodo prispevali k večji konkurenčnosti, izboljšanju zakonodajnega in poslovnega okolja javnega naročanja, učinkovitosti javnega sektorja in boljšemu sistemu javnega naročanja za vse. Državni zbor je februarja 2023 sprejel tudi novelo Zakona o javnem naročanju, ki povečuje transparentnost in razbremenjuje naročnike ter ponudnike, v informacijskem sistemu e-JN pa smo uvedli popolnoma elektronsko preverjanje razlogov za izključitev, vključno z nekaznovanostjo iz Centralne kazenske evidence, kar bo omogočilo hitrejše in enostavnejše pridobivanje potrdil.
V zakonodajnem postopku je tudi novela Zakona o upravnem postopku, ki ohranja koncept splošnega upravnega postopka in obstoječo raven procesnopravne varnosti udeležencev v postopku. S predlogom novele poenostavljamo nekatera upravno procesna dejanja, kar bo razbremenilo organe, ki se bodo lahko bolj osredinili na aktivnosti, ki so nujne za izdajo zakonite odločitve. Na tem mestu velja izpostaviti spremembo pravil o evidentiranju procesnih dejanj oziroma pisanju zapisnikov, snemanju ustnih obravnav, opustitvi pisanja obrazložitev pozitivnih odločb in obrazložitev odločb, ko se stranke vnaprej odpovedo pravici do pravnega sredstva. S tem je pričakovati pozitiven vpliv na trajanje zlasti zahtevnih postopkov, ki se bodo lahko zaključili prej, kot bi se sicer po veljavnem zakonu. Z novelo se na strani organov in strank vzpostavlja pravni temelj za širši obseg elektronskega poslovanja pri videokonferenčnih ustnih obravnavah, enostavnejšem vlaganju elektronskih vlog in elektronskem vročanju dokumentov ter ne nazadnje pri samodejni izdaji potrdil. S predlaganimi spremembami bodo upravni postopki učinkovitejši, kar bo imelo pozitiven učinek na zadovoljstvo strank in gospodarstva ter ne nazadnje na večjo konkurenčnost države v mednarodnem okolju.
Na področju boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir je ministrstvo pričelo z usposabljanji pripravljavcev predpisov za uporabo Metodologije za presojo posledic predpisov na različna družbena področja. Dosledna uporaba metodologije bo pomembno okrepila kakovost predlogov predpisov, tudi z vidika preprečevanja nastajanja novih administrativnih ovir. Z vidika odprave obstoječih administrativnih ovir je ministrstvo koordiniralo izvajanje ukrepov iz Enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje, in sicer je bilo v letu 2024 izvedenih 26 ukrepov.
Ministrstvo za javno upravo skrbno ravna s tudi stvarnim premoženjem države ter skrbi za izboljšanje delovnih pogojev javnih uslužbencev. Zagotavlja prostorske pogoje za 59 centraliziranih uporabnikov, ki vključujejo večino ministrstev, vladne službe, organe v sestavi ter upravne enote. Ti uporabniki delujejo v 74 krajih po Sloveniji, pri čemer izven glavnega mesta delujejo v 73 krajih. Skupno to predstavlja 360 lokacij.
Sledimo načelom energetske učinkovitosti, gospodarnosti in funkcionalnosti stavb. Skrbno načrtujemo in koordiniramo prostorske potrebe organov državne uprave ter usklajujemo investicije in investicijsko-vzdrževalna dela v njihovih poslovnih prostorih. Poleg tega zagotavljamo, da objekti ostajajo v dobrem stanju in izboljšujejo svojo uporabno vrednost. Pozornost namenjamo tudi temu, da so prostori dostopni gibalno oviranim osebam in zagotavljajo ustrezne delovne pogoje zaposlenim v skladu s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu.
Uspešno so bila izvedena zahtevna javna naročila za storitvene dejavnosti, nudili pa smo tudi pravno pomoč pri obnovi po poplavah. Skrb ministrstva so tudi službena stanovanja, počitniška dejavnost in omogočanje letovanj za javne uslužbence.
V letošnjem letu je bila pozornost namenjena tudi uslužbenskemu sistemu v javnem sektorju. Na vladi je bila sprejeta Strategija ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030, Državni zbor pa je v aprilu potrdil nov Zakon o javnih uslužbencih, ki je usmerjen predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi. Zakon uvaja tudi poenotenje in večjo preglednost izbirnih postopkov zaposlovanja. Najpomembnejša novost je vzpostavitev Centra za kadre, ki bo začel delovati 1. junija 2025 in bo predstavljal enotno vstopno točko (za več kot sto posameznih organov) za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas ter prispeval k poenotenemu in preglednemu presojanju strokovne usposobljenosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka.
Čaka pa nas še prenova Zakona o funkcionarjih in Zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini.
Pri svojem delu pa nismo pozabili na podporo prostovoljstvu in nevladnim organizacijam (NVO), ki opravljajo izjemno pomembno vlogo v družbi in prispevajo k izboljšanju kakovosti bivanja vseh nas. Izplačali smo povrnitev škode društvom, ki so utrpela škodo zaradi poplav v letu 2023 in uspešno izvedli številne ključne javne razpise za razvoj prostovoljskih organizacij in sofinanciranje razvoja podpornega okolja NVO. Objavljenih je bilo kar šest javnih razpisov oziroma pozivov, na podlagi katerih smo od leta 2022 nevladnim organizacijam namenili 40.574.000 evrov (do leta 2024 je bilo izplačanih 14.234.000 evrov, ker gre za večletne razpise, so ostala izplačila predvidena v naslednjih letih).
Ministrstvo trenutno pripravlja Strategijo razvoja nevladnih organizacij in Strategijo razvoja prostovoljstva do leta 2030. Pri pripravi strategij tvorno sodelujemo z nevladnim sektorjem in sektorjem prostovoljskih organizacij. Cilj obeh strategij je celovit pristop k nadaljnjemu razvoju nevladnega sektorja in prostovoljstva v Sloveniji.
Ostajamo zavezani krepitvi dobrih odnosov s tujimi državami ter redno sodelujemo v številnih razpravah o izzivih, ki so skupni javnim upravam v Evropski uniji in širše. V okviru mednarodnih organizacij, predvsem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD), sodelujemo v luči nenehnega razvoja in iskanja rešitev na izzive današnje družbe. Veliko aktivnosti vodimo na področju mednarodnega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, s katerimi imamo zelo dobro odnose, izmenjujemo dobre prakse in izkušnje ter jih podpiramo na njihovi poti v Evropsko unijo.
Organ v sestavi Ministrstva za javno upravo je Inšpektorat za javni sektor, v okviru katerega delujeta Upravna inšpekcija in Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem. Upravna inšpekcija s svojimi nadzori prispeva k dostopnejšim in učinkovitejšim upravnim storitvam za ljudi in gospodarstvo ter se osredotoča na učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa in interesov pravnih in fizičnih oseb. S tem dviguje standarde in merila ter prispeva k pravilnemu izvajanju in uporabi predpisov, kakor tudi k odpravi nepravilnosti na področjih, ki sodijo v njegovo pristojnost. Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev zagotavlja izvajanje načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, prispeva k zagotavljanju transparentnosti plač in vzdržnosti javnih financ, prispeva k vzpostavitvi strokovne javne uprave, ki lahko nudi učinkovite in kakovostne javne storitve.
Pod okriljem Ministrstva za javno upravo pa deluje tudi Upravna akademija, ki izvaja različna usposabljanja in strokovne izpite za javne uslužbence z namenom krepitve njihove strokovnosti in učinkovitosti ter osebnostnega razvoja. Leta 2024 je Upravna akademija izvedla 756 dogodkov in vključno z e-usposabljanji zabeležila 34.308 udeležb.