Strategija Global Gateway in priložnosti za slovenska podjetja – intervju z Lucom Bagurjem

1.) Bi lahko, prosim, na kratko opisali strategijo Global Gateway?

Global Gateway je strategija Evropske unije za spodbujanje pametnih, čistih in varnih povezav v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter za vlaganje v zdravstvene, izobraževalne in raziskovalne sisteme po vsem svetu. Pobuda, ki je bila predstavljena leta 2021, želi do leta 2027 zbrati do 300 milijard evrov za zagotavljanje visokokakovostne infrastrukture in trajnostnega razvoja v okviru zanesljivih partnerstev.

2.) Lahko opišete konkretne rezultate, ki jih ima strategija od začetka izvajanja leta 2021, tako na terenu za partnerske države in sodelujoča podjetja kot za EU kot donatorico?

Od začetka izvajanja leta 2021 je strategija Global Gateway prek pobud, ki zajemajo trajnostne prometne koridorje, infrastrukturo za obnovljivo energijo in digitalno povezljivost, vodila v konkretne rezultate v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih ter v Aziji in Indopacifiku. Med pomembnimi dosežki so podpora Srednji Aziji prek čezkaspijskega koridorja, naložbe v izobraževanje in partnerstva za zeleni vodik v Afriki ter krepitev digitalnih in zdravstvenih sistemov v Latinski Ameriki. Za partnerske države to pomeni boljši dostop do ključnih storitev in lažje regionalno povezovanje, podjetjem pa ponuja priložnosti za manj tvegane naložbe v strateških sektorjih z uporabo različnih finančnih instrumentov, kot so mešano financiranje, garancije, posojila in tehnična pomoč. Zdaj je poudarek na prehodu iz začetne faze v fazo širitve. Vse države članice spodbujamo, naj prevzamejo aktivno vlogo in tesno sodelujejo z delegacijami EU, veleposlaništvi in razvojnimi agencijami na terenu, da bi dosegli čim večje sinergije in pospešili učinke.

3.) Lahko, prosim, navedete nekaj projektov v okviru strategije Global Gateway, ki se vam zdijo še posebej uspešni?

• Pobuda za zeleno energijo EU – Afrika: projekti za izkoriščanje sončne in vetrne energije za izboljšanje dostopa do električne energije.
• Proizvodnja cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij ter dostop do njih (MAV+) v sodelovanju z afriškimi partnerji za krepitev njihovih lokalnih farmacevtskih sistemov in proizvodnih zmogljivosti.
• Podmorski kabel EllaLink (med Latinsko Ameriko in Evropo): krepitev čezatlantskih digitalnih zmogljivosti.
• Koridor Lobito (Afrika): posodobitev regionalne železnice za izboljšanje trgovine in logistike.

4.) Kaj po vašem mnenju sodelovanje v projektih Global Gateway predstavlja največjo dodano vrednost za podjetja?  Je bilo k sodelovanju težko pritegniti zasebni sektor v državah članicah, zlasti manjših?

Sodelovanje v projektih Global Gateway podjetjem omogoča dostop do novih trgov, odpira priložnosti za vključevanje v razvoj trajnostne infrastrukture in ustvarja potencial za dolgoročna partnerstva. Strategija postavlja visoka merila in poudarja preglednost, kar se sklada z vrednotami mnogih podjetij s sedežem v EU. Večja podjetja so že pristopila, manjša, zlasti tista iz manjših držav članic, pa je težje pritegniti zaradi omejenih virov in pomanjkljive ozaveščenosti. Prizadevamo si, da bi tem podjetjem zagotovili ciljno usmerjeno podporo in informacije, s čimer bi izboljšali njihovo pripravljenost za sodelovanje.

5.) Lahko navedete nekaj konkretnih primerov podjetij, zlasti mikro, malih in srednje velikih, ki uspešno sodelujejo v projektih Global Gateway? Zakaj naj bi slovenska podjetja zanimalo sodelovanje v Global Gateway? Glede na to, da je večina slovenskih podjetij mikro, malih ali srednje velikih, kje zanje vidite najobetavnejše priložnosti v okviru strategije?

Čeprav so imena konkretnih podjetij pogosto zaupna, mikro, mala in srednje velika podjetja dejavno sodelujejo v projektih Global Gateway na področjih, kot so obnovljiva energija, digitalne storitve in razvoj infrastrukture. Ta podjetja se vključujejo kot podizvajalci, ponudniki tehnologije in lokalni partnerji ter prispevajo specializirana znanja in prožnost. Njihove izkušnje kažejo, da morajo biti za uspešno izvajanje mednarodnih projektov prilagodljiva, razumeti lokalne okoliščine in s pridom izkoriščati podporne mehanizme EU.

Slovenska podjetja, med katerimi je veliko mikro, malih in srednje velikih, lahko imajo koristi od osredotočenosti Global Gateway na sektorje, kjer so že izkazala svojo strokovnost; med njimi so zelene tehnologije, digitalne rešitve in napredna proizvodnja. Poudarek strategije na trajnostnem in vključujočem razvoju se sklada z inovativnimi zmogljivostmi slovenskih podjetij. S sodelovanjem v projektih lahko razširijo mednarodno prisotnost in prispevajo h globalnim razvojnim ciljem. S povezovanjem z vodilnimi izvajalci ali oblikovanjem konzorcijev lahko slovenska mikro, mala in srednje velika podjetja ob podpori EU dostopajo do novih trgov.

6.) Katere so ključne tehnične, finančne ali administrativne zahteve za podjetja, ki želijo sodelovati v strategiji Global Gateway? Lahko podate nekaj praktičnih priporočil za podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika, kako začeti in se učinkovito vključiti vanjo?

Za sodelovanje v projektih Global Gateway morajo podjetja izpolnjevati nekatere tehnične, finančne in administrativne zahteve. Po tehnični plati morajo dokazati dobro strokovno znanje v ustreznih sektorjih, kot so energetika, digitalizacija, promet, zdravstvo ali izobraževanje, ter biti sposobna izvajati projekte, ki ustrezajo visokim okoljskim in socialnim merilom EU. Finančno morajo biti stabilna, sposobna obvladovati tveganja in, kadar je to ustrezno, prispevati k sofinanciranju projektov. Po administrativni plati morajo biti seznanjena s predpisi EU o javnem naročanju in izpolnjevati s tem povezane obveznosti glede poročanja in skrbnega pregleda.

Mikro, malim in srednje velikim podjetjem lahko na začetku pomaga več praktičnih korakov. Spodbujamo jih, naj se povežejo z nacionalnimi razvojnimi agencijami, zunanjimi ministrstvi ali institucijami za spodbujanje trgovine, da raziščejo možnosti za vstop v Global Gateway. Prav tako naj dejavno uporabljajo platforme EU, kot so portal za financiranje in razpise (Funding & Tenders Portal), portal za razpise TED (Tenders Electronic Daily) ali portal za naložbe European Investment Gateway, kjer lahko spremljajo razpise in najdejo potencialne partnerje. Prek stikov z delegacijami EU v državah, ki jih zanimajo, lahko pridobijo dragocene operativne informacije in lokalne kontakte. Mikro, malim in srednje velikim podjetjem prav tako svetujemo, naj se povezujejo v konzorcije z drugimi podjetji, zlasti bolj izkušenimi, da si povečajo zmogljivosti in konkurenčnost. In končno, če se udeležijo delavnic, seminarjev in poslovnih forumov, ki jih podpira EU, lahko pridobijo bistvene informacije o prednostnih nalogah Global Gateway, hkrati pa jim taka udeležba lahko pomaga vzpostavljati partnerstva na terenu.

7.) So za podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika, na voljo kaki viri financiranja?

 Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) zagotavlja jamstva in mešano financiranje za zmanjšanje tveganja pri naložbah.

8.) Kakšna so vaša pričakovanja glede razvoja strategije Global Gateway ob upoštevanju naslednjega večletnega finančnega okvira (MFF 2028–2034)? Na katerih področjih napovedujete največjo rast ali preobrazbo?

 Da bi strategija Global Gateway ohranila svoj vpliv, se mora še naprej razvijati v več ključnih smereh. Od prepoznavnosti se mora preusmeriti v izvajanje, in sicer z aktivnim razvijanjem niza projektov, primernih za naložbe, ki lahko ustvarijo konkretne rezultate na terenu. Prav tako mora preiti iz zagonske faze v fazo resnične širitve s krepitvijo sodelovanja z zasebnim sektorjem in osredotočanjem na vzajemno koristna partnerstva, ki se skladajo s strateškimi interesi partnerskih držav. Za to bo treba v celoti pridobiti podporo "Ekipe Evropa" ter izkoristiti strokovnost in financiranje mednarodnih finančnih institucij. In končno, strategija Global Gateway bi se morala tesneje povezati s konkurenčnostjo EU, tako da bi se uskladila z zeleno industrijsko politiko EU in si močneje prizadevala za krepitev odpornosti dobavnih verig.